Navzoče je kot član častnega odbora simpozija pozdravil tudi župan občine Brežice Ivan Molan in se zahvalil domačinom ter ostalim, ki si prizadevajo za ohranjanje Pleteršnikove dediščine ter poudaril pomen Pleteršnika tako v kraju, občini kot tudi v državi. ''Pleteršnikova domačija je kulturni spomenik širšega pomena in občina bo v prihodnje razmislila o načinu dolgoročnješega upravljanja ter podpore ohranitve in razvoja programov Pleteršnikove dediščine v kraju.''

Tradicionalen dogodek ''Pleteršnikovi dnevi'' poteka v organizaciji Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece, znotraj tega deluje Strokovni odbor za slovenski jezik Maksa Pleteršnika, katerega predsednik je akademik prof. dr. Marko Jesenšek in ob podpori Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ustanove dr. Šifrarjeve fundacije in občin Brežice ter Cankova.

Na otvoritveni slovesnosti so kulturni program oblikovali učenke in učenci tamkajšnje OŠ Maksa Pleteršnika, Glasbena šola Brežice, Pleteršnikovi pevci in dijaki ter dijakinje Gimnazije Brežice in Strokovno izobraževalnega centra Brežice.

 Tridnevni simpozij z bogatim programom

Letošnji Pleteršnikovi dnevi potekajo med 12. in 14. septembrom na treh različnih lokacijah in sicer prvi dan v Pišecah, drugi dan v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ter tretji dan v občini Cankova, natančneje v rojstni hiši dr. Avgusta Pavla, pesnika, jezikoslovca in prvega prevajalca slovenskega slovstva v Madžarščino.

“Dal narodu je svojemu zaklad, odkril bogastvo mu slovenskega jezika.”

Maks Pleteršnik se je zapisal v zgodovino slovenskega naroda s svojim najpomembnejšim delom: Slovensko-nemškim slovarjem, ki je dostopen tudi v virtualni obliki: https://www.fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar.

Gradivo za slovar je zbiral in urejal dolgih dvanajst let. Pred njim so to poskusili storiti že drugi slovenski jezikoslovci, med njimi tudi Fran Levstik. Vsi pa so pri zahtevnem delu obnemogli in so se raje začeli posvečati literaturi ali čemu drugemu. Slovenci pa smo slovar zelo potrebovali. Tako so leta 1883 to delo zaupali Maksu Pleteršniku. Dela se je lotil z vso resnostjo in veliko ljubeznijo, saj se je zavedal pomena slovarja za Slovence. K sreči je že imel nekaj izkušenj s slovarskim delom, saj je kot študent na Dunaju pomagal svojemu profesorju, Franu Miklošiču pri sestavljanju slovarja stare cerkvene slovanščine.

Najprej je zbral in uredil vse besedno gradivo, ki so ga pripravili njegovi predhodniki: Caf, Murko, Janežič, Škrabec, Levstik in drugi. Manjkalo pa je takrat živo besedje z vseh koncev Slovenije. In ker je imel veliko znancev po vseh slovenskih pokrajinah, jim je pisal in jih prosil za posamezne besede, ki so mu še manjkale, ali pa je iskal razlage za določene izraze. Predvsem so ga zanimale posebnosti narečij.

Maks Pleteršnik je besede zbiral tudi tako, da jih je izpisoval iz takratnih časopisov in revij. Ob ogromni zbirki besed se je dela lotil čisto sam. Potreboval je veliko časa in miru. Oblasti so mu dale poseben dopust in odšel je domov, v rodne Pišece, da bi v miru opravil svoje poslanstvo. Moral je iti od besede do besede, ugotavljati njen izvor, primerjati posamezne besede med seboj in jih urejati po abecedi.Maks Pleteršnik je naš prvi jezikoslovec, ki je besedam določil tudi naglas. To pa še ni vse. Vsem besedam ali geslom, ki jih je bilo več tisoč, je dodal ustrezne nemške izraze.

Tako je okronal stoletna prizadevanja Slovencev, da bi imeli čim bolj popoln slovensko-nemški slovar. Po dvanajstih letih trdega, a navdušenega dela je slovar izšel – prvi del leta 1893, drugi del leto kasneje. Pleteršnik seveda ni imel denarja, da bi slovar sam izdal. To je omogočil ljubljanski škof Wolf – zato temu slovarju nekateri rečejo tudi Wolfov slovar.