Društvo za raziskovanje jam Ljubljana in Kulturno Društvo Golobar Bovec, v sodelovanju z Občino Bovec, sta v soboto, 26. 11., v Stergulčevi hiši, pripravila jamarsko srečanje z naslovom »V globinah Kanina«.
Po petih letih so se raziskovalci globin Kanina zopet srečali pod njihovo najljubšo goro. Na srečanju so se spraševali, kam tečejo kaninske vode, ali bo Bovec kmalu imel najglobljo jamo v Evropi, kje se skriva pot skozi goro, vse do izvira Soče in se pogovarjali o veliko zanimivostih in novostih globin med Rombonom in vrhom Laške planje.
V uvodu je vse nagovoril dr. Jurij Kunaver, ki je bil med prvimi raziskovalci kaninskega podzemlja, in se spomnil začetkov njegovih raziskovanj ter njegovih kolegov, ki so nekateri imeli takrat komaj 14 let:
» Raziskovanje visokega Krasa sem na kaninskem pogorju začel zaradi svoje naloge za potrebe svoje profesionalne kariere. Dobro je bilo, da smo bili v družbi naših članov in članic. Na Kanin smo prišli prvič leta 1963,« je razložil Kunaver in z nekaj fotografijami podkrepil prvi pristop k raziskovanju kaninskih globin. K besedi je povabil tudi župana Občine Bovec Valterja Mlekuža:
»Zelo sem počaščen, da vas lahko danes gostimo v Bovcu, katerega ime ste ga v jamarskem smislu z vašimi raziskavami prav vi ponesli v svet. Moram reči, da sem kot domačin tudi sam malo slabo poznal dejstva o globinah Kanina. To sem začel spoznavati takrat, ko mi je dr. Kunaver opisal, kaj vse skriva ta gora. Začenjam svoj tretji županski mandat, moram pa reči, da me veseli tako dobro sodelovanje z Jamarsko zvezo Slovenije in Jamarskim društvom. Če v teh zadnjih letih ne bi bilo toliko omejitev, bi danes v prostorih, kjer deluje TIC Bovec, že imeli jamarski muzej s stalnojamarsko razstavo. TIC bomo namreč premestili v prostore bivše banke, te je Občina odkupila že pred časom, tam, kjer zdaj deluje TIC, pa bomo skupaj z JZS uredili stalno jamarsko razstavo s poudarkom na kaninskem pogorju. Verjamem, da bo to bogat doprinos za Slovence in turiste. Tako bomo lahko tudi tisti, ki se ne spuščamo v globine, občutili lepote in atraktivnosti kaninskega podzemlja.«
V nadaljevanju je bilo povedano, da so najgloblje jame na svetu dolge okoli 2 kilometra. Sledijo jim najgloblja jama v sosednji Avstriji, dolga okoli 1700 metrov, pa jame v Franciji, Španiji in Mehiki. Kot lahko najdemo zapisano tudi na spletu, je jama Čehi 2 na Rombonskih podih najgloblje brezno v Sloveniji in 13. najgloblja jama na svetu. Globoko je 1505 m, dolžina rovov pa znaša 5536 m. Vhod je na nadmorski višini 2034 m, odkrito pa je bilo leta 1991. Jama je bila zaradi izjemne tehnične zahtevnosti cilj mnogih domačih in tujih jamarskih ekspedicij in se konča s sifonom. Kot je bilo še poudarjeno, je potencial v kaninskem pogorju zagotovo več kot dva kilometra globoka jama.
Veliko zanimivost pa najdemo tudi na spletni strani Društva za raziskovanje jam Ljubljana, kjer so zapisali, da se pripravlja tudi usposabljanje astronavtov v slovenskih jamah.
»Čeprav astronavte urijo za pot v vesolje, torej navzgor oziroma stran od središča Zemlje, pa ni vedno tako. Evropska vesoljska agencija (ESA) izvaja program Caves, kjer astronavte spravijo za več dni v jamo. In zakaj v jamo? Spraviti ekipo na mednarodno vesoljsko postajo je drago tudi za bogate vesoljske agencije. In če bi se tam skupaj znašli ljudje z različnimi kulturami, pričakovanji, znanjem, navadami in merskimi enotami, bi bil kaos. Zato jih sodelovanja in sobivanja lahko učimo že na Zemlji. Dovolj je, da jih spravimo skupaj nekam, kjer se počutijo izolirane, jim je bivanje malo neprijetno, mogoče vsaj na videz nevarno in opravljajo naloge, podobne tistim na postaji. Jame so kot nalašč za to. In lansko leto so za to izbrali jame v Sloveniji.«
Kogar zanima, zakaj in kako je do tega prišlo, kako so potekale priprave in usposabljanje samo ter kdo so bili tečajniki, si lahko ogleda predavanje na naslednji povezavi, ki je objavljena na spletni strani Društva za raziskovanje jam Ljubljana: https://youtu.be/hi02S6g7RwA .
NEKAJ O SAMIH JAMAH NA NAŠEM ŠIRŠEM OBMOČJU NAJDETE TUDI TUKAJ
ZAPISAL: MILAN ŠTULC
FOTO: MILAN ŠTULC in ZORAN KAŠCA (skupinska fotografija)
