Logo MojaObčina.si

Bovec

JUTRI
24°C
14°C
PON.
18°C
15°C
1411

PREDSTAVITEV IDEJNE ZASNOVE BOVEC- KANIN 2022

Na predpraznični večer kulture je v veliki dvorani Ite Rine Kulturnega doma Bovec Občina Bovec uspešno izvedla predstavitev idejne zasnove s študijo izvedljivosti projekta Bovec-Kanin 2022. Velika udeležba je pokazala, da projekt še kako zanima tudi širšo javnost.

Predstavitve so se udeležili tudi poslanec v DZ RS Danijel Krivec, podpredsednik Deželnega sveta FJK Stefano Mazzolini, župan Občine Trbiž Renzo Zanette in nova predsednica Združenja slovenskih žičničarjev GIZ Manuela Božič Badalič.

Predstavitev je povezoval Milan Štulc, najprej pa je vse pozdravil pobudnik predstavitve, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je v kratkem predstavil tudi dosedanje aktivnosti za izvedbo projekta Bovec- Kanin 2022. Izrazil je zadovoljstvo, da se je tudi te predstavitve udeležilo veliko Bovčanov, kar po njegovem kaže na to, da vsem skupaj ni vseeno, kaj se bo zgodilo z najvišjim visokogorskim smučiščem v Sloveniji. Spomnil je na katastrofalne posledice zaprtja smučišča leta 2013 in dodal, da bi se enako zgodilo čez nekaj let, ko bi zaradi dotrajanosti naprav morali center Kanin ponovno zapreti.

»Ko smo na tem mestu pred štirimi leti predstavljali projekt rekonstrukcije obstoječih žičniških naprav, nas je bilo le malo, ki smo verjeli v uspeh. Pa nam je uspelo! Zato verjamem, da smo se tudi tokrat pravilno odločili. Seveda pa bo vse odvisno od uspešnega pridobivanja evropskih in državnih sredstev, saj Občina sama zagotovo ne zmore tako velikega finančnega bremena, kot ga zahteva načrtovan projekt. Vse študije so pokazale, da je investicija upravičena, zato moramo narediti vse, da projekt uspešno izpeljemo. Ob rekonstrukciji krožnokabinske žičnice smo tudi državidokazali, da smo vredni zaupanja, zato verjamem, da bo tudi tokrat tako, « je med drugim poudaril Mlekuž.

Za boljše razumevanje trenutnega stanja na slovenskih smučiščih je Štulc v uvodu prebral komentar v časniku Finance, avtorja Boštjana Mencingerja, ki je bil med letoma 2012 in 2017 predsednik uprave Vogla, d. d., in pravzaprav zajema vso resnico o stanju na slovenskih smučiščih in poudarja pomembnost razvoja slovenskih smučišč in vlaganja v žičniške naprave s sistemi za zasneževanje. (KOMENTAR TUKAJ)

Idejno zasnovo Bovec-Kanin 2022 je predstavil direktor družbe STEM International Vincent Tassart, za profesionalno prevajanje v slovenščino in obratno je poskrbela prevajalka Maja Vitežnik. Tassartje spomnil, daje bila idejna zasnova s študijo izvedljivosti projekta Bovec-Kanin 2022 izvedena v treh fazah. V prvi sopostavili temelje za pripravo idejnega projekta in natančno opredelil program izvajanja nalog, pri čemer so pripravili tri različice. Prva faza se je zaključila 22. decembra z razpravo med naročnikom in izvajalcem in izbiro končne idejne zasnove, na kateri je temeljila druga faza, v kateri je izvajalec izdelal vsebinske in finančne študije in predloge za pridobitev subvencij oz. predlog širšega partnerstva potencialnih vlagateljev. Predstavitev je bila 15. januarja 2019 v Val Gardeni, ko si je delegacija Občine Bovec in Sončnega Kanina z županom na čelu ogledala tudi primere dobrih praks in najnovejše žičniške naprave, primerne tudi za Kanin. V tretji fazi je izvajalec izdelal končno idejnozasnovo z oceno izvedljivosti projekta za izgradnjo nove krožno-kabinske žičnice, ki je podlaga tudi za vse nadaljnje aktivnosti.

»45 let stari sistemi dostavne žičnice Kanin ne omogočajo več konkurenčnosti na trgu in ježe zato nujno načrtovati postavitev nove krožnokabinske žičnice z vso potrebno infrastrukturotako za zagotavljanje zimske kot tudi poletne ponudbe. Vsekakor pa proizvajalec aktualne krožnokabinske žičnice zagotavlja, da po letu 2022, ko se aktualnim žičniškim napravamkljub že opravljeni veliki rekonstrukciji izteče rok uporabnosti, ne bo več mogoče pridobiti dovoljenj za obratovanje.

»Smučišče Kanin je kot najvišje visokogorsko smučišče v Sloveniji, na katerem so načrtovane investicije nad 1600m nadmorske višine, zaradi klimatskih okoliščin oziroma globalnega segrevanja zagotovo perspektivno vsaj še naslednjih 30 let. Izvedba te investicije bi bila tudi pomembna referenca za EU, saj bi bila razvojni model med Slovenijo in Italijo, in sicer od izvedbe investicije do upravljanja. To bo smučišče za vse zahtevnostne stopnje, primerna za začetnike, dobre in vrhunske smučarje, pa tudi tako imenovane freeriderje. Seveda se smučišče pohvali z naravnim snegom, vendar je zaradi zagotavljanja stoodstotnega poslovanja že v novembru in zaradi morebitnih zelenih zim, kakršna je bila letošnja, nujno potrebno postaviti tudi sistem zasneževanja. Zagotovo pa mora biti celoten projekt usmerjen v zadovoljstvo uporabnika, ki mora biti vedno prvi v fokusu naših pričakovanj in načrtovanj. Seveda pa ima Kanin s številnimi športnimi aktivnostmi izjemne možnosti in priložnosti tudi v poletnem turizmu, kar mu bo omogočalo celoletno poslovanje. Zato mora bititudi dostavna žičnica načrtovana tako. Vsi ti podatki, ki smo jih pridobili na podlagi poglobljene študije strokovnih sodelavcev z vseh področji, so kazalnik, da je projekt Bovec-Kanin 2022 še kako upravičen in tudi nujen za uravnotežen razvoj turizma na bovškem in v širši, tudi čezmejni regiji,« je med drugim povedal Vincent Tasart iz družbe STEM International.

Smučišče Kanin je torej edini generator celoletnega turizma, samo celoletni turizem pa pomeni tudi podlago za normalno poslovanje vseh s turizmom neposredno ali posredno povezanih dejavnosti. Pri tem je izjemnega pomena multiplikator, ki ga zagotavljajo smučišča povsod po svetu, saj vsak evro, ki ga gost nameni za smučarsko karto, dokazano pomeni multiplikativni faktor od 4 do 7 krat toliko, v nekaterih bolj mondenih krajih z bogato ponudbo in hoteli višje kategorije pa tudi do 10 kratnik porabe pri ostalih turističnih ponudnikih v dolini.

Izbrana različica za gradnjo dostavne krožnokabinske žičnice predvideva enotno linijo, pri čemer postaja A ostaja na približno istem mestu, dodati pa ji bo treba nova parkirna mesta tako na prostem kot v novi garažni hiši. Zdajšnji vmesni postaji B in C se nekoliko premikata in se imenujeta I in F. Postaja I bo postavljena nekoliko višje, in sicer tako, da bo omogočala lažji dostop iz Krnice oziroma novo-načrtovane proge med F in I postajo, hkrati pa za pohodnike in izvajalce drugih športnih aktivnosti omogočala neposreden dostop do ceste v Krnico in naprej tudi v poletnem času. Postaja F se tudi premika nekoliko višje in izven plazovitega območja, končna postaja D z restavracijo in drugimi prostori, ki bodo gostu nudili vso potrebno ponudbo in udobje, pa se premika višje in bolj levo od sedanje. Seveda bodo natančno traso in lokacije določili nadaljnji projekti.

Najbolj pomembno pri gradnji nove krožnokabinske žičnice je, da bo ta lahko obratovala tudi v vetru do hitrosti  25 m/s, da bo gosta iz doline do vrha prepeljala v pičlih 20 minutah in da bodo gondole nudile veliko udobja. V eni uri bo lahko prepeljala od 1400 do 2100 potnikov.

»Še enkrat poudarjam, da mora biti vsa ponudba usmerjena k zadovoljstvu gosta, hkrati pa moramo zagotoviti tudi udobne prostore za operativne ekipe oziroma delavce in ustrezne prostore za stroje. V svetu je veliko različnih ponudb in pristopov, pa tudi arhitekturnih rešitev. Mi ne bomo kopirali nobenega, vendar moramo pobrati najboljše zamisli od najboljšihcentrov. Seveda z upoštevanjem lokalne arhitekture in okoljske regulative,« je še dejal Tassart.

Celoten projekt je ocenjen na 52 milijonov evrov, največji zalogaj v projektu pa seveda predstavlja nova krožnokabinska žičnica, in sicer predvidoma nekaj manj kot 24,5 milijona evrov. Celotna oprema smučišča za zagotavljanje celoletnega delovanja, skupaj s sistemom za proženje plazov in sistemom za zasneževanje na vseh progah, je ocenjena na 14,5 milijona evrov, pri čemer je največja investicija prav v infrastrukturo za zasneževanje. Osem milijonov je predvidenih za gradnjo nove spodnje postaje z garažno hišo in vso potrebno infrastrukturo, pet milijonov evrov pa za končno postajo D z restavracijo in vso potrebno infrastrukturo za goste ter sobami za delavce, garažami za teptalne stroje in motorne sani,skladišči in podobno.

Študija izvedljivosti kaže na to, da bi morali za izvedbo projekta pridobiti 75% evropskih in državnih sredstev, 25% pa bi zagotovili s krediti oziroma sovlagatelji.

Do sredine letošnjega septembra bi morali izbrati glavnega izvajalca del oziroma generalnega konstruktorja, do sredine decembra 2020 pa bi morali pridobiti gradbeno dovoljenje in zapreti in potrditi finančno konstrukcijo. Za to bi potrebovali predvidoma 850.000,00 €.

 »To je vložek, da lahko sploh zares začnemo. Okvirni načrt je pripravljen, če želimo ujeti zastavljene roke, pa moramo pohiteti,« pravi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki se zaveda, da je časa malo.

Sama gradnja bo predvidoma trajala od 1. 12. 2021 do 1. 12. 2022.

Ob koncu predstavitve so svoje videnje podali tudi prisotni vabljeni gosti, prvi posoški poslanec v DZ RS  Danijel Krivec, tudi nekdanji župan Občine Bove in kot občinski svetni predsednik Komisije za sanacijo Kanina.

»Že pred rekonstrukcijo obstoječih žičniških naprav smo na predstavitvi v tej dvorani napovedali, da je bil to samo prvi korak k celostni prenovi našega centra Kanin. Takrat je država prepoznala naš projekt sanacije za projekt državnega pomena, zato ne vidim razloga, da kot takega ne bi videla tudi sedaj. Gre za pomemben mednarodni projekt, pri katerem lahko rečem, da z aktualnim vodstvom FJK prvič tako konkretno in konstruktivno sodelujemo. Oni imajo že zagotovljen denar za projekte na njihovi strani, in upam, da bo država Slovenija uvidela to priložnost za čezmejno sodelovanje in turistični razvoj celotne, tudi čezmejne regije. S sodobno infrastrukturo bi se končno tudi pri nas lahko povzpeli na raven, ki jo v naši soseščini poznajo že dolgo časa. V evropski blagajni je na voljo dovolj nepočrpanega denarja za takšne projekte, še posebej pa namenskega zaradi izjemnega pomena povezave z italijansko SelloNeveo. V nasprotnem primeru pa bimoralanaša država sprejeti odločitev, da se smučišč pri nas ne gradi več oziroma da se ta zaprejo. Kajti realnost je preprosta. Ali pridobimo potrebna nepovratna sredstva in zagotovimo nova delovna mesta in razvoj regije na vseh področjih ali pa bomo smučišče Kanin za vedno zaprli in s tem izničili multiplikativni razvoj celotne regije. Brez Kanina seveda tudi Sella Nevea nima perspektive. Upam pa, da je bilo zaprtje leta 2013 dovolj dobra lekcija za vse,« je bil konkreten Krivec in potrdil županovo razmišljanje.

Tudi podpredsednik Deželnega sveta FJK Stefano Mazzolini je kot zastopnik predsednika vlade FJK Massimiliana Fedrige pohvalil dosedanje sodelovanje FJK z Občino Bovec in poslancem Danijelom Krivcem.

 » Vesel sem, da ste pristopili k tako pomembnemu projektu, saj bi brez Kanina na vaši strani tudi Sella Nevea zaprla svoja vrata. Zato in zaradi razvoja številnih drugih športno turističnih in kulturno zgodovinskih aktivnosti, je to čezmejni projekt izjemnega pomena. Za pridobivanje evropskih sredstev bo to tudi po mojem mnenju odločilnega pomena, skupni nastop pa je edina možna zmagovalna karta. Mi smo že pripravili idejne projekte, primerne za začetek investicij na italijanski strani. Dežela FJK je v zadnjih letih samo za smučišče Sella Neveanamenila 40 milijonov evrov, za vsa smučišča pa več kot 200 milijonov evrov. Tudi letos smo za svoje smučarske centre namenili 35 milijonov evrov, samo za investicije v Sella Neveji smo rezervirali 25 milijonov evrov, pri projektupotrebnih za zagotavljanje lastnih sredstev. Zato upravičeno pričakujemo, da boste za financiranje investicije na Kaninu pridobili tudi prepotrebna državna sredstva, skupaj pa tudi nepovratna evropska sredstva,« je bil konkreten tudiMazzolini.

Na območju Kaninskega pogorja, kjer je potekala frontna linija med prvo svetovno vojno, po drugi pa železna meja, Občine Bovec, Kluže, Rezija in Trbiž tudi na ta način poskušajo udejanjatiin nadgrajevati osnovno evropsko idejo. Zato pri vsehvlada prepričanje, da bi morali imeti tudi na evropski ravni dovolj posluha za sofinanciranje tako pomembnega projekta.

Kakšno je splošno stanje smučišč v Sloveniji in kakšen je odnos države do le teh pa je zelo nazorno povedala predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič:

»Združenje podpira bovške načrte. Pred desetletjem smo imeli v Sloveniji veliko več kot sto smučišč, zdaj samo še 63. Vsa so zastarela in lahko rečem, da so, razen Cerknega, kot delujoči muzeji. Če v naslednjih desetih letih ne bomo intenzivno vlagali, bodo ena za drugo usahnila. Potrebujemo novo zakonodajo, ki bi zagotovila sovlaganje države po zgledu sosednjih držav. Zdaj je čas za investicije! Kar zadeva smučišče Kanin-Sella Nevea, pa ima zaradi čezmejnega delovanja še posebno dobro izhodišče za investiranje. Nisem pa slišala, da bi omenili vaše letališče. Ali sploh veste, kakšen potencial imate z letališčem? To je idealna priložnost za prihod bolj petičnih gostov, ki bi jih v kombinaciji s pravo hotelsko ponudbo in prenovljenim smučiščem zlahka pridobili,« je Manuela Božič Badalič izpostavila še enega od diamantov bovške turistične ponudbe.

Zapisal: MILAN ŠTULC

Foto: TATJANA BARAGA WOJČICKI

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi