V Logu pod Mangartom so 2. 8. 2023 predstavniki Javnega zavoda Triglavski narodni park slovesno predali električno vozilo Občini Bovec. Prvo tovrstno vozilo bo uporabljeno za prevoze v lokalni skupnosti. Pripomoglo bo k umirjanju prometa in posledično blaženju podnebnih sprememb. Na Mangartskem sedlu pa je kasneje sledilo še odprtje Učne poti Mangrt, ki so ga sodelavci zavoda in drugi sodelujoči pri nastajanju in urejanju poti pospremili z vsebinsko bogatim vodenjem.

Trajnostna mobilnost je eno izmed prioritetnih področij delovanja Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), predvsem kot podpora domačinom na tistih lokacijah, kjer je javni potniški promet izredno omejen oziroma ne obstaja, pa tudi z usmerjanjem obiska. V okviru  podpore parkovnim lokalnim skupnostim pri uresničevanju naložb in razvoju ukrepov, ki spodbujajo k rabi trajnostne mobilnosti ter hkrati pripomorejo k boljši kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, je JZ TNP v okviru sredstev Podnebnega sklada – trajnostna mobilnost 2022-2023 izvedel nakup električnega kombi vozila Toyota Proace Verso EV Shuttle kombi za prevoz potnikov v lokalni skupnosti. Včeraj so predstavniki JZ TNP vozilo predali v brezplačno uporabo Občini Bovec.

Dogodek je popestril bovški harmonikar Kristjan Arcet, niti vseh dejstev pa je celoto povezovala Majda Odar iz TNP.

Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je zbrane prisrčno pozdravil v osrčju Triglavskega narodnega parka in poudaril, kako ponosni smo Bovčani na naše gore, našo neokrnjeno naravo. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da sta se dogodka med drugimi pomembnimi gosti lahko udeležila tudi župana Občin Tolmin in Gorje pri Bledu Alan Červ in Peter Torkar.

»Mogoče nas je prav TNP tako povezal. Med seboj smo prijatelji in nismo nikoli nevoščljivi eden drugemu za posamezne pridobitve. Mi letos s tem primerom orjemo ledino, verjamem pa, da bodo tudi druge občine v TNP kmalu dobile podobno vozilo. Še nedolgo nazaj smo TNP jemali kot neko nujno zlo, vendar je prav Zakon o TNP omogočil razvoj na tem območju in smo ga zato sprejeli kot del naše doline. TNP tako ne pomeni le omejitve, temveč tudi razvoj. Ena tretjina ozemlja Občine Bovec je v TNP in mi smo ponosni, da smo del te celote. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste si prizadevali, da danes prevzemamo to vozilo. Ob tem se moram zahvaliti sodelavki mag. Ceciliji Avsenik, ki je v ta projekt vložila res veliko truda in znanja, vodstvu TNP in seveda PRC. To vozilo bodo zagotovo padlo v oči tudi turistom in bodo znali ceniti naše skupno delo, našo skrb za domačine v odročnejših krajih in hkrati za neonesnaženo okolje. Eden od mojih sloganov je, da živimo v objemu gora. In domačini smo ponosni na naše kraje,« je v svojem nagovoru poudaril župan Občine Bovec Valter Mlekuž.

Za njim so spregovorili še drugi govorci, predstavniki TNP, direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor, dr. Matej Gabrovec iz Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, predstavnici Ministrstva za naravne vire in prostor Jelena Hladnik in Lenča Humerca Šolar, predsednik KS Log pod Mangartom Igor Černuta ter direktor Toyota Slovenija Gregor Mauk.

Vsi so izpostavili nujnost zzasledovanja trajnostnih ciljev. Da so ukrepi spodbujanja trajnostne mobilnosti nujno potrebni v luči blaženja podnebnih sprememb, so dokazale nedavne ujme, ki so pustošile tudi po naših krajih. Za vozilo je JZ TNP iz omenjenega vira namenil okoli 40.000 evrov, dodatnih 5.000 evrov pa je namenil za aplikacijo, s pomočjo katere se bodo prevozi izvajali po meri uporabnikov. Skladno z zakonodajo (10. in 11. člen Zakona o Triglavskem narodnem parku) in potrditvijo bovškega občinskega sveta prevozi predstavljajo nadstandard za občane Občine Bovec, saj gre za dejavnost, ki sledi razvojnim usmeritvam upravljanja Triglavskega narodnega parka.

Projekt zasleduje izredno trajnostne cilje, kot so umirjanje prometa, spodbujanje rabe javnega prevoza v narodnem parku, podpora lokalni skupnosti pri izvajanju osnovnih/nadstandardnih dejavnosti, sledi pa tudi ciljem blaženja podnebnih sprememb.

Ključe vozila in podpisno pogodbo med TNP in Občino Bovec je županu Občine Bovec Valterju Mlekužu predal vodja Informacijskega centra TNP v Trenti Marko Pretner. Z novo pridobljenim vozilom so se nato odpeljali do zadnjega predora mangartske ceste, se skupaj sprehodili do koče na Mangartskem sedlu in tam odprli še novo Učno pot Mangrt, dogodek pa so obogatili s posebnim vodenjem sodelavcev TNP in drugih strokovnjakov iz institucij, ki so sodelovale pri nastajanju in opremljanju poti. Ta ima dve izhodišči, in sicer na parkirišču pred zadnjim predorom in na zadnjem parkirišču. Stičišče obeh delov je na odcepu za planinsko kočo. Pot poteka mimo koče, po delno novo urejeni poti do ceste. Najudobnejši del poti predstavlja opuščena cesta, ki ponuja izjemne razglede ter hkrati omogoča varen korak obiskovalcem, nevajenih hoje po »običajnih« visokogorskih poteh.

»Vsebine učne poti sestavljajo fenomeni s področja botanike (izredna raznovrstnost planinskega cvetja), živalstva (umeščanje mirnega območja za koconogo kuro – belko), geologije (nariv, gube, prelomi itn.), meteorologije (optimalne razmere za nastanek vzgonskih vetrov), tradicionalnih človekovih dejavnosti (vrharjenje in planinska paša), zgodovine (povojno dogajanje) in planinstva (zavarovana Slovenska pot v Mangartu). Poleg omogočanja varnega obiska (in koraka) je osrednji namen nove poti usmeriti obiskovalca na linijo, ki poteka po robu oziroma mimo mirnega območja, namenjenega varovanju belke, v evropskem merilu ogrožene vrste ptice, ki pa je na Mangartskem sedlu izjemno številna,« je bilo slišati ob odprtju poti.

Pot je že vpisana v spletni platformi za pohodništvo in planinstvo, in sicer maPZS (v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije) in OutdoorActive (v sodelovanju s Skupnostjo Julijske Alpe). Opredeljena je kot srednje zahtevna pot. Dolga je štiri kilometre, poteka na nadmorski višini med 1770 in 2070 metrov. Obiskovalec na njej premaga 300 višinskih metrov in za njen obisk potrebuje okoli dve uri in pol. Potrebna je primerna obutev, pot pa se da obiskati samo v kopni sezoni. Na prvrm ogledu poti so se udeleženci med drugim zaustavili tudi pri novih spominskih tablah, ki pričajo o smučarski tekmi pripadnikov 10. gorske divizije Ameriške vojske leta 1945, ki so del Učne poti Mangrt in jih je TNP tudi lično izdelal in opremil z QR kodo.

»Kot je znano, Mangrtsko sedlo velja za dragocen del Triglavskega narodnega parka in Julijskih Alp. Geološke, geomorfološke, botanične, zoološke in meteorološke značilnosti krojijo izjemen preplet naravnih danosti, ki privabljajo v poletni sezoni številne obiskovalce. Ker vodi do sedla razmeroma lahko dostopna cesta, zgrajena zaradi za potrebe vojne, obiskovalci niso zgolj izkušeni planinci, pač pa tudi izletniki in drugi. Cilj izletnikov je obisk vrhnjega dela razgledne ceste, ki je zaradi podora zadnja leta zaprta. Vrhnji del sedla je bil v preteklosti dosegljiv po številnih poteh, mnoge od njih so nastale kot posledica neustreznega usmerjanja obiska. Neustrezno usmerjanje obiska je povzročilo erozijske procese na območju sedla, ki je že sicer izredno občutljivo. Cilj načrtovanega posega je bila sanacija žarišč in ureditev učne poti od parkirišč do razglednega grebena. Dela so potekala v lanski poletni sezoni. Zaradi obsega oziroma površine, strogih naravovarstvenih pogojev, visoke nadmorske višine in relativne odmaknjenosti je bilo delo zahtevno in dolgotrajno, izkušnja pa pomembna in dragocena za nadaljnje dejavnosti, povezane z usmerjanjem obiska za različne upravljavce oziroma skrbnike poti na drugih lokacijah na območju Triglavskega narodnega parka. Vrednost del je znašala okoli 40.000 evrov. Za izvedbo vseh postopkov, del in vseh delov današnjega dogodka so zaslužni številni posamezniki in organizacije, katerih predstavniki so bili danes prisotni na dogodku. Med njimi so bili predstavniki Občine Bovec, Posoškega razvojnega centra, Krajevne skupnosti Log Pod Mangartom, Turističnega društva Log pod Mangartom, markacist Igor Mlakar, predstavniki Planinskega društva Bovec, oskrbnik koče na Mangartskem sedlu, predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, Ministrstva za naravne vire in prostor, Združenja vojaških gornikov Slovenije, italijanskega Državnega gozdarskega odseka, planinskega društva CAI Trbiž/Tarvisio, predstavniki Naravnega parka Julijsko predgorje, podjetja Toyota Slovenija  in številni drugi. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo,« pa so v TNP zapisali v sporočilu za javnost.