Logo MojaObčina.si
JUTRI
8°C
1°C
NED.
8°C
-1°C
2341

51. novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja

V soboto, 21. 1. 2023, je bilo v Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu 51. novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja.

51. novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so že tradicionalno pripravili Občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter Upravna enota Tolmin. Najprej so se v sejni sobi Občine Kobarid župani zamejskih Občin srečali z domačimi župani Občin Bovec, Kobarid in Tolmin Valterjem Mlekužem, Markom Matajurcem in Alenom Červom, V Kulturnem domu Simona Gregorčiča Kobarid pa se je nato odvil prijeten kulturni program s pozdravi. Po uvodni pesmi pozdravih dobrodošlice zbrane v imenu vseh treh zgornje posoških županov najprej nagovoril letošnji gostitelj, kobariški župan Marko Matajurc:

»Na današnjem neformalnem srečanju smo si župani Občin z območja Videnske pokrajine in Posočja enotni, da imamo željo in voljo po ustvarjanju na različnih področjih in kakovostnem sobivanju. Za to si bomo še naprej prizadevali, seveda pa pri tem pričakujemo pomoč tako Republike Slovenije kot Republike Italije. Da nam prisluhnejo, saj se na tem območju ne pogovarjamo o politiki, temveč o dobrobiti prebivalstva. Ne delimo s z mejami, temveč živimo v enotnem prostoru,« je poudaril Matajurc in ministra Arčona povabil, da se udeleži februarske okrogle mize, ko bodo konkretneje spregovorili o skupnih projektih in strategiji za čim lepšo prihodnost ljudi, ki živijo na tem območju.

V imenu slovenskih krovnih  organizacij Videnske pokrajine je zbrane nagovoril Ivan Jelen:

»Reči moram, da zadnja desetletja občudujem vaše uspehe v Posočju in mislim, da ste za nas zamejce, ki živimo na oni strani Matajurja, primer dobre prakse. Vsakokrat občudujem urejenost vašega območja, vsake kmetije, vsakega travnika, gozdov in vrtov. Nam ste za zgled, mislim pa, da smo tudi mi že dobro uredili svoj življenjski prostor. Na podlagi tega se vse lahko samo izboljšuje, seveda pa ni vse zlato, kar se sveti. Upravljanje s prostorom je zagotovo med najpomembnejšimi dejanji, zato bomo imeli tudi v prihodnje vaše uspehe za zgled, ki mu bomo sledili. Prav na teh področjih bomo lahko tudi vse kakovostnejše sodelovali,« je svoj nagovor sklenil Jelen.

Slavnostni govornik je bil letos minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je izrazil veselje, da lahko pozdravi zbrane na tem izjemnem vsakoletnem dogodku, ki na najboljši možni način izraža vrednote prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti.

»V tem obmejnem prostoru, kjer se v dobrem in slabem mešajo vplivi in tradicije, so ravno srečanja, kakršno je današnje,  socialno in kulturno vezivo, ki ustvarjajo čezmejno, oziroma še več, brezmejno skupnost,« je poudaril minister in dodal, da je prav meja med Posočjem in Vidensko pokrajino večstoletna kruta resničnost, vendar pa sta je kljub tej dolgoletni ločenosti od večine narodnega telesa, kljub pogosto izredno težkim časom, v dolinah ohranila slovenski jezik in kultura.

»To, dragi Beneški Slovenci, je izjemni dosežek, je častna dediščina, dokaz tega, kako veliko je vaše srce. A tudi izraz bližine z rojaki v Posočju. Tukaj, tukaj je mejak res sosed, kot poje naša himna,« je poudaril minister. V svojem nagovoru je minister izpostavil, da smo končno, sedaj, ko je v začetku letošnjega leta tudi Hrvaška vstopila v Schengensko območje, Slovenci po stoletjih ločenosti končno združeni v skupnem prostoru svobodnega gibanja ljudi in dodal »skupni slovenski kulturni prostor, ki smo ga mi vedno živeli, ne glede na premikajoče se meje. Ta skupni prostor, ki ga čutimo, ki ga dihamo in ga v duhu spoštovanja in bratstva delimo z drugimi narodi in jeziki, ima zdaj res priložnost, da polno zaživi kot prostor izmenjave in medsebojnega plemenitenja.« Minister je še spomnil na nedavno ustanovljeno zamejsko gospodarsko koordinacijo in poudaril, da tudi v sodelovanju z ministrstvom za regionalni razvoj intenzivno išče konkretne rešitve za to, da bi zaživeli gospodarski podporni programi za Benečijo. Ob zaključku je minister poudaril, da so to kraji priložnosti, neokrnjene narave, globoke in ukoreninjene skupnosti, kulturnega bogastva in družabne živahnosti, »iskreno upam, da vas bomo znali in zmogli podpreti pri tem, da jih izkoristite.«

Med najpomembnejše trenutke srečanja pa vedno spada podelitev Gujonovih priznanj, ki nosijo ime po legendarnem matajurskem župniku, imenovanem tudi Beneški Čedermac, msgr. Paškvalu Gujonu. Priznanji sta podelila župan Občine Kobarid Marko Matajurc in nekdanji dolgoletni načelnik UE Tolmin Zdravko Likar.

Za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev v Videnski pokrajini in v deželi Furlaniji Julijski krajini jo je prejela Iole Namor.

OBRAZLOŽITEV:

Iole Namor, Benečanka z Briega v občini Dreka, je v zadnjih skoraj štiridesetih letih pomembno zaznamovala družbeno in kulturno življenje tega območja. Odločno je stopila na pot aktivnega, družbenega življenja, ker se je dobro zavedala šibkosti slovenske skupnosti v teh krajih. Iole Namor se je rodila v Dreki oktobra 1954. Po maturi na klasičnem liceju Pavla Diakona v Čedadu je diplomirala iz ruskega jezika in književnosti na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Univerze Ca’ Foscari v Benetkah. Po krajšem obdobju študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in kratki novinarski izkušnji v uredništvu dnevnika Delo v Ljubljani se je odločila za novinarsko delo. Prakso je opravila na Primorskem dnevniku v Trstu, od januarja 1985, ko je opravila strokovni izpit, pa je vpisana na Seznam poklicnih novinarjev novinarske zbornice Furlanije-Julijske krajine. Do konca avgusta 2013 je bila odgovorna urednica Novega Matajurja, tednika Slovencev Videmske pokrajine. Pod njenim vodstvom je Novi Matajur postal tednik in prevzel pomembno informativno, kulturno in povezovalno vlogo in se zaznavno utrdil tako med beneškimi bralci kot med tistimi z Goriškega in Tržaškega, pa tudi iz Posočja. Iole Namor je bila med ustanovitelji Inštituta za slovensko kulturo, organizacije, ki povezuje slovenske kulturne ustanove na Videmskem in ki se zavzema za širjenje slovenskega jezika in kulture, pa tudi za družbeni in gospodarski razvoj dolin. Dolga leta je bila članica izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, več kot deset let pa je bila tudi njena predsednica za Vidensko pokrajino. Bila je tudi pokrajinska predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev in bila v njenem deželnem vodstvu. Med letoma 2012 in 2014 je bila predsednica Paritetnega odbora za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. V zadnjih letih predseduje Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, prvi slovenski prosvetni organizaciji na Videmskem, ki s svojim razvejanim delovanjem še naprej uveljavlja slovensko prisotnost v Čedadu in širše v Nadiških dolinah ter pomembno prispeva k ovrednotenju in širjenju slovenskega jezika in kulture.

Za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev v Kanalski dolini in v Videnski pokrajini pa Anna Wedam.

OBRAZLOŽITEV:

Anna Wedam živi v Ukvah. Osnovno in nižjo srednjo šolo je obiskovala v domačem kraju, višjo – državno učiteljišče s slovenskim učnim jezikom pa v Trstu. Danes je zaposlena na Občini Naborjet Ovčja vas in v Beneški Palači, ki je last Skupnosti gorskega območja za Železno in Kanalsko dolino, kjer skrbi za slovenski jezik. Kot domačinka iz Ukev ponosno poudari svojo pripadnost slovenski manjšini. Anna je članica stranke Slovenske skupnosti in predsednica krovne organizacije SSO za Vidensko pokrajino. Je tudi predsednica krajevnega slovenskega Združenja don Mario Černet, katerega cilj je razširitev dejavnosti na področju rabe, promocije ter zaščite širjenja in ovrednotenja slovenskega jezika in slovenske kulture na vseh ravneh tako na institucionalnem, šolskem in verskem področju. Kot sama pove, ji to daje možnost, da se bori za zaščito slovenskih korenin, kulture in navad. Zaveda se, da če sami ne bodo ohranili tega in branili pravico biti manjšina, biti istočasno različni in enaki, bo demokracija okrnjena. V zvezi s tem si aktivno prizadeva, da bi slovenska verska skupnost nazaj dobila duhovnika, ki bi skrbel tudi za Slovence. Po njenih besedah se, od odhoda patra Jana Cvetka iz njene doline in po smrti zadnjega slovenskega duhovnika gospoda Maria Gariupa, v Kanalski dolini svete maše odvijajo samo v italijanskem jeziku. Slovenska beseda se sliši le iz ust vernikov s petjem pesmi ter branjem berila in prošenj ter z molitvijo Oče naš. Njena prizadevanja so vidna tudi na tem področju, saj je v stalnem kontaktu z duhovniki, ki izmenično prihajajo v Ukovško cerkev. Anna je človek dobre volje, ki naredi veliko dobrega v korist skupnosti. In njene besede povedo, da sta njena pripravljenost in zavedanje skupnega delovanja zelo močni: »Če se naše območje imenuje “območje treh dežel” bi bilo prav, da se to ne pozabi. Z vztrajnostjo je potrebno izboljšati in okrepiti odnose s sosednjo Slovenijo in avstrijsko slovensko Koroško.« Prepričana je, da bodo taka sodelovanja zagotovila stvarne sadove in prijetna presenečanja. Meni, da je za vse to potrebna primarna kulturna dejavnost. Vedno je trdno verjela v ustanovitev šolskega okrožja, kjer bi se lahko jeziki in kulture treh dežel razvijali in prispevali za izobraževanje mladih Evropejcev v sproščeni in multikulturni deželi. Veliko korakov je bilo v to smer že storjenih, veliko bo še za storiti. Tega se zaveda in se je za to pripravljena še naprej boriti.

Kulturni program sov organizaciji Območne JSKD Tolmin sooblikovali Mešani pevski zbor Sv. Anton, Barski oktet in Otroška folklorna skupine dvojezične šole v Špetru. Program je povezovala Vanja Hvala.

Po prireditvi je sledilo prijateljsko druženje s prigrizkom v Hotelu Hvala.

Zapisal: MILAN ŠTULC

Foto: FOTO ČERV in MILAN ŠTULC

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi