Kužki v vrtcu

Kužki so že dolgo ob nas, so del družine, del naših življenj. Še vedno pa je veliko otrok, ki se kužkov bojijo, ne vedo, da se v kužke ne laja, ne vedo, kako jim pristopiti, kako skrbeti za njih in kaj vse znajo. Združila sem ljubezen do živali in svoj poklic in tako je nastal projekt Kuža ni igrača. V naš vrtec sem povabila kužke s svojimi vodniki, ki opravljajo različne službe, s katerimi pomagajo ljudem. Žal to premalo cenimo in prav je, da se otrokom že od malih nog privzgoji ta odnos do živali.
Prvi obisk smo imeli iz Skupine K9 za iskanje pogrešanih živali in ljudi. Gospa Sabina in Maša sta s seboj pripeljali Piksi in Yotto. Predstavili so svoje delo in izvedeli smo cel kup zanimivosti iz njihovih iskalnih akcij. Že naslednji dan sta nas obiskala vojak gospod Urban in kuža Miks, ki je treniran za odkrivanje eksplozivnih sredstev. Otroci so bili navdušeni, kako ubogljiv je Miks, a hkrati zelo nežen in potrpežljiv, saj so ga otroci božali in se stiskali k njemu.
Naslednji obisk je bil policijske narave, saj so nas obiskali policist gospod Janez, vodnik policijskih psov in policistka iz Policijske postaje Vrhnika. Gospod Janez je imel s seboj Oro in Skya. Izvedeli smo, kakšna je njihova naloga in se na lastne oči prepričali, kako ubogljivi so njegovi kužki. Dvigovala sta tačke, sedela na stolu in celo stala na zadnjih tačkah, iskala žogice in celo skakala skozi obroče. To je bila prava predstava. Na koncu pa nam je gospa Andreja podala še par praktičnih nasvetov o varnosti med vožnjo in o tem, kaj storiti, če se izgubimo in kdaj poiskati pomoč policije. V dar smo dobili tudi varnostne jopiče in vsak otrok odtis štampiljke.
Gostili smo tudi gospo Majo s svojo terapevtsko psičko Friggo. Gospa Maja je prostovoljka v društvu Ambasadorji nasmeha in s Friggo obiskujeta otroke v šoli ter jim pomagata pri branju. Tudi onidve sta nam predstavili svoje delo. Očarani nad njuno mirnostjo smo ju z veseljem poslušali. Frigga je otrokom delila poljubčke, otroci pa so pomagali gospe Maji natočiti vodo za Friggo, nekateri so ji dali pasje piškotke, ji kakšnega tudi skrili in jo pobožali nežno kot rožico.
Tisti dan smo imeli na obisku tudi reševalne pse Goofyja, Noro in Gali z vodnikoma gospo Alenko in gospoda Zvonka iz Enote reševalnih psov, Kinološkega društva Ljubljana. Povedala sta nam, kako izgleda reševalna akcija in pokazala vso opremo, ki jo pri svojem delu uporabljata. Gospa Alenka se je tudi skrila v igralnici, psička jo je uspešno našla in na svoj uspeh opozorila z glasnim lajanjem.
Povabilu se je odzval tudi gospod Sebastjan in njegov kuža Šark, ki je vodnik slepih. Ker je Sebastjan popolnoma slep, nam je povedal, kako mu Šark pomaga v vsakdanjem življenju. Poučil nas je, da je zelo pomembno, ko vidimo kužka, ki spremlja slepega, da ga pustimo čisto na miru, ga ne kličemo in ne božamo, saj ga tako zmotimo pri svojem delu.
Tako kot ljudje tudi kužki zbolijo in zato smo v vrtcu gostili tudi veterinarko gospo Urško iz Veterine Noe. S seboj je prinesla veliko torbo z veterinarskimi pripomočki za prvo pomoč in svojo psičko Runo. Runa obožuje otroke in tako so otroci lahko s stetoskopom poslušali njen srček in pljuča. Urška jim je prinesla tudi brizge in pa pobarvanke na temo veterine.
Projekt Kuža ni igrača je imel tudi dobrodelno noto, saj smo vseh teh 14 dni tudi zbirali hrano, priboljške, igrače, opremo in pa odrabljene brisače, odeje in posteljnino za kužke in muce. Vse to smo namenili društvu Wet noses. Zadnji dan so nas tudi oni obiskali, in sicer gospa Gordana in gospa Milena s psičko Pikico. Tudi Pikica obožuje otroke in je delila poljubčke vsem po vrsti, medtem ko sta Milena in Gordana otrokom povedali, da ni vsem kužkom lepo in kako jim pomagata. Navdušeni in hvaležni za vse zbrane stvari sta otrokom razdelili bonbončke in s tem obiskom se je projekt tudi zaključil.
Za podporo bi se rada zahvalila najprej svojim sodelavkam, ki so z navdušenjem sprejele to mojo idejo. Hvala vsem staršem, ki so prav tako projekt podprli s soglasji, predvsem pa z vsemi doniranimi stvarmi, s katerimi so polnili škatle po vhodih vrtca. Hvala lepa trgovini Doget, ki nam je donirala priboljške, s katerimi smo obdarili naše pasje obiske in nam prišla naproti z velikodušnim popustom za dobrodelni namen tega projekta. Nenazadnje pa tudi vsem našim gostom, ki so bili pripravljeni nameniti svoj čas, nekateri celo dopust, da so lahko s svojimi kužki prišli v naš vrtec, se nam predstavili in mi pomagali uresničiti svoj cilj.
Otroci so v teh dveh tednih pridobili toliko znanja, izkušenj, tudi ljubezni in še veliko več. Bal se ni nihče. Zdaj vedo, da kuža ni igrača, moj cilj je dosežen in moje srce polno.