Da je poteza poslancev in vlade veterane dodobra razhudila, verjetno ni treba posebej omenjati; toliko bolj, ker se je financiranje veteranske organizacije s strani države občutno zmanjšalo, v pripravi pa je novi pravilnik, ki bo to stopnjo menda tudi ohranjal. "Užaljeni smo, ker nas država preprosto ne prizna," je navzoče z mirnim glasom nagovoril predsednik pokrajinskega odbora ZVVS Janez Gregorič, ki si je z amandmajem prizadeval dopolniti omenjene določbe ZUJF-a, v smislu začasnega moratorija – dokler se BDP ne bi povečal za 2,5 %. Po njegovih besedah so od vseh poslanskih skupin, razen od Desusa, dobili zagotovila, da si bodo po svojih močeh prizadevali za sprejem predlaganega amandmaja, glasovanje pa je bilo potem povsem drugačno – 47 proti 38. Upravičeno se pri tem sprašuje, kako lahko karkoli dosežeš pri ljudeh, ki ti zagotavljajo eno, nato pa naredijo nekaj povsem drugega. To je bil tudi razlog za udeležbo številčne skupine veteranov na nedavnih demonstracijah, saj da je nekje treba pokazati, da se s takšnim početjem ne strinjajo. Povedal je še, da gredo nekatera razmišljanja v smeri ustanovitve gibanja, ki bi na volitvah predložilo svojo, veteransko listo.
Veterane sta pri njihovih zahtevah podprla tako borovniški kot vrhniški župan. Andrej Ocepek je poudaril, da je "za vsakega zmagovalca najtežji čas po bitki", ob tem pa izpostavil Rudolfa Maistra in borce NOB. "Ogromno težav, ki jih imamo, smo si popolnoma sami krivi. Zaradi nereda, nediscipline, zaradi samopašnosti, zaradi tega, ker ne znamo ukrotiti tistih, ki nam, po domače povedano, kradejo. In ne kradejo le denarja, kradejo tudi dostojanstvo," je še komentiral odtegnitev sredstev veteranskim organizacijam z izgovorom na težke ekonomske razmere. Stojan Jakin pa je opozoril, da so tisti, ki so se leta 1991 borili za samostojno državo, danes razočarani nad tem, kar imamo: "Imam občutek, da so nas žejne prepeljali čez vodo." Pri tem je odgovornost za stanje, in še posebej za zakone v škodo veteranom, pripisal tako levi kot desni politiki. Rešitev vidi v kredibilnejši politiki, ki da nas edina lahko popelje iz krize.
Odlično sodelovanje z ZSČ in združenjem Sever
Predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica Niko Stražišar je opozoril tudi na druge dejavnike, ki razkrajajo veteransko organizacijo, od politizacije znotraj zveze do ustanovitve Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in Društva MSNZ. Če so ponekod razhajanja, pa so se v zadnjih letih močno zbližali s policijskim veteranskim združenjem Sever, borčevsko organizacijo ter Zvezo slovenskih častnikov, s katerimi si delijo prostore. Namignil je, da bi bilo verjetno marsikaj drugače tudi, če bi bilo aktivnih še več članov sicer več kot 500-glavega združenja. Kljub temu so lani izvedli številne aktivnosti, se udeleževali proslav in slovesnosti na državni in lokalni ravni (dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti …) ter pohodov (po poteh Cankarjeve matere, na Triglav, Pokojišče …), sodelovali pri čistilni akciji, na Argonavtskih dnevih, s tekmovanj v streljanju in balinanju nosili številna odličja ipd. Država na njihove večletne zahteve po dopolnitvi Zakona o vojnih veteranih menda ne odgovarja, prav tako niso bili uspešni pri pogovorih s Slovensko vojsko glede zagotovitve prostorov v opuščeni vojašnici na Stari Vrhniki in premalo so izkoriščali svojo spletno stran. Se je pa nanje obrnila Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, ki je za učence 4. razredov pripravila zgodovinsko uro z veteranom Jožetom Molkom na temo osamosvojitvenih dogodkov.
Nov spomenik, nova knjiga, novi prostori
V tekočem letu lahko po besedah Jožeta Molka pričakujemo aktivno udeležbo naših veteranov na raznih športnih igrah, tekmovanjih, proslavah, pohodih, čistilni akciji ter drugih državnih in občinskih prireditvah. V pripravi je razstava ob 20-letnici delovanja OZVVS Vrhnika - Borovnica, ki naj bi luč ugledala maja ali junija v Borovnici, prihodnje leto pa se seli na Vrhniko. Sodelovali bodo tudi pri pripravi monografije o 53. Območnem štabu TO v Logatcu in postavitvi pomnika v Sinji Gorici. Ob tem ne bodo pozabili na urejanje obstoječih spomenikov, zbiranje gradiv iz časov osamosvojitve, podporo pri tozadevnih diplomskih nalogah, na urejanje spletne strani, sodelovanje s šolami pri domovinski vzgoji mladih idr.
Usmeritve srednjeročnega načrta pa so: varčevanje pri opremljanju, manj proslavljanja, več pojavljanja v publicistiki, sodelovanje s šolami in zgodovinskimi društvi, povezovanje z veterani na pokrajinski in državni ravni le v nujnem obsegu, zagotovitev statusa veterana vojne za Slovenijo pripadnikom civilne obrambe iz oboroženih spopadov leta 1991, pridobitev stalnih brezplačnih prostorov društva iz zapuščine JLA, skrb za članstvo ter skrb za postavitev in spoštovanje pomnikov Republike Slovenije.
Iz nagovora predstavnika ZSČ Matjaža Stražišarja je bilo razumeti, da se častniki Slovenske vojske samoiniciativno obračajo na veterane slovenske osamosvojitve v smislu sistematičnega pridobivanja znanja na podlagi njihovih bojnih izkušenj. Menda pa naj bi se na najvišjih nivojih že zelo resno razmišljalo tudi o vnovični uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Damjan Debevec
