Vsak človek zase je svet, čuden svetal in lep. Kot zvezda na nebu. Tedaj se utrne.

Spoštovana Helena, draga Helca oz. Heli, kot smo te klicali bližnji sodelavci!

Tvoja zvezda se je utrnila in ti si odšla od nas. Mi smo ostali. Življenje niso samo dnevi, ki so minili, pač pa dnevi, ki smo si jih zapomnili. In teh je bilo veliko.

Tvoja življenjska pot je bila kar dolga in strma, pogumno si premagovala vse ovire, ki so se ti na tej poti postavile. Bila si vzorna hčerka, sestra, teta in tudi sodelavka, ki ni nikoli odrekla pomoči. Bila si izvrstna učiteljica, učenci smo te imeli radi, bila si tudi stroga in včasih huda, a ti tega nismo zamerili. Na borovniški šoli si poučevala gospodinjstvo in bila vodja šolske kuhinje vse do pokoja. Nekaj let si poučevala tudi na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, dijakinje so te imela rade. Znala si z mladimi. Bila si tudi humorna in zabavna, velikokrat smo se prav od srca nasmejali. Tvoje življenje je bil svojevrsten plamen, s svojo edinstveno svetlobo, ki se ne bo nikoli več ponovila.

Zadnja leta si preživljala v domu na Vrhniki. Pešal ti je vid, sluh in pestile so te še druge nadloge. Kljub vsemu ti optimizma in volje do življenja ni zmanjkalo. Vesela si bila vsakega, ki te je obiskal. Velikokrat si nas prepoznavala po glasu in prav rada si pokramljala, vendar so ti življenjske moči pešale in tvoj glas je utihnil za vedno.

Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan in v svoj roman si napisala zadnjo stran.

Hvala ti za vse lepe trenutke, dobroto, nasvete in človeško toplino. Počivaj v miru.

Nekdanji sodelavci in sodelavke OŠ I. Korošca Borovnica