“Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod
svetlim soncem sužni dnovi!” je v Krstu pri Savici zapisal naš največji
pesnik. S to mislijo, uporniško držo in utopično zasnovo države, v kateri ne bo
več nobenega izkoriščanja in krivic, so nekateri izmed naših prednikov prejeli
za puške in se uprli okupatorjem. Podobne misli verjetno prevzemajo danes tudi
hrabre ukrajinske borce, ki se neprimerno slabše oboroženi upirajo ruskemu
vojaškemu stroju, ki se vse bolj znaša nad civilnim prebivalstvom. Več kot
cinično bi bilo reči, da je za žrtve med civilisti kriva stran, ki se upira vojaško
veliko močnejšemu napadalcu.
Ob delno uspeli razstrelitvi strateško pomembnega železniškega mostu v
Preserjah, ki so takrat spadale v našo občino, so partizani 4. decembra 1941
ubili štiri italijanske vojake. Kot povračilo za to dejanje in svarilo, da bo
vsak upor kaznovan z usmrtitvami, hudimi zapornimi kaznimi in deportacijami
civilnega prebivalstva, je 10. marca 1942, ob 7:00 uri zjutraj pod streli
eksekucijskega voda okupatorske italijanske vojske, v Gramozni jami, v
Ljubljani, ugasnilo šestnajst življenj nedolžnih fantov in mož iz Borovnice in
okolice.
Zaradi
posredovanja borovniškega župnika Cirila Jerine in ljubljanske škofije
pri oblasteh v Rimu je bilo sicer 11 drugih obtoženih oproščenih oz. jim je
bila smrtna kazen spremenjena v zaporno, eden pa je zblaznel in se tako izognil
smrtni kazni. Drugi obsojeni v režiranem sodnem procesu so bili obsojeni na
zaporne kazni od pet let do dosmrtne ječe. Izmed 69 obsojenih je sodišče 17
spoznalo za nedolžne, za dva mladoletna pa predlagalo, da se pošljeta v
poboljševalnico.
Totalitarna oblast pomilostitve v zrežiranih sodnih procesih vselej uporabi kot
orodje za krepitev svoje oblasti. Po eni strani s tem, da jasno pokaže, da je
samo od nje odvisno, ali bo kdo in kdo bo pomiloščen. Po drugi pa takrat, ko so
na podlagi nejasnih kriterijev eni pomiloščeni, drugi pa ne, med ljudmi še
krepijo medsebojni sumi, sovraštvo in želja po maščevanju pomiloščenim in
njihovim bližnjim. Preserski proces je tako globoko zarezal in poškodoval
socialno tkivo v naši občini, kar je imelo dolgotrajne posledice za medsebojno
zaupanje in sobivanje, ki sta temelj vsakega razvoja. Zato so sposobnosti
prepoznavanja in priznanja lastnih napačnih odločitev, odpuščanja krivic,
upoštevanja različnosti, strpnega sobivanja in sodelovanja preko meja osebnih
prepričanj in interesov sočasno tudi vsakodnevna mala spravna dejanja, ki
celijo in krepijo naše socialno tkivo in s tem naš razvojni potencial. To je
temelj naše prihodnosti. Ob tem pa je pomembno tudi, da se s pieteto spomnimo
vseh žrtev, ne da bi ob tem razsojali o zgodovinski odgovornosti, krivdi in
grehu.
Žrtvam Preserskega procesa v spomin, kot tudi v spomin vsem žrtvam vojne in
povojnega vojaškega nasilja, je župan Bojan Čebela 10. marca letos dopoldan v Borovnici
položil venca pri spomeniku padlim v narodno-osvobodilni vojni ter spomeniku
žrtvam medvojnega in povojnega komunističnega nasilja in umrlih zaradi
zavezniških bombardiranj. Popoldan je to storil še v Ljubljani, v Gramozni jami
in na Žalah, kjer so pokopane žrtve Preserskega procesa. Pri tem so sodelovali
praporščaki borovniških društev in Območnega združenja Zveze veteranov vojne za
Slovenijo Vrhnika Borovnica. Ob spomeniku v Gramozni jami je župan Bojan Čebela
spodbudil pogovor o vrednotah in smislu prirejanja tovrstnih komemorativnih
dogodkov in spodbudil Matjaža Ocepek k recitaciji, nekdanji župan in predsednik
Društva upokojencev Borovnica Andrej Ocepea pa je na kratko nagovoril prisotne.
Ob povratku so v Bistri člani ZB Borovnica skupaj z županom položili venec pred
spominsko ploščo. (ou)
