Na začetku razprave je g. Peter Gabriel pripomnil, da je bilo obveščanje o dogodku pomanjkljivo in obvestilo v občinskem glasilu prepozno (isti dan kot javna razprava). Predstavniki občine so poudarili, da so obveščali na veliko razpoložljivih načinov, da si občina nenaslovljene pošte v vsak nabiralnik (kot so predlagali nekateri) ne more privoščiti, kljub temu pa bodo skušali v prihodnosti to izboljšati. Sicer pa se je prvi predlog za dopolnitev analize stanja nanašal na umestitev problematike spravila lesa na cesti na Pokojišče v CPS. Gre za cesto, ki je bila v preteklosti makadamska in nekategorizirana, leta 2012 pa je ob posodobitvi dobila asfaltno prevleko in postala kategorizirana občinska cesta, zaradi česar pa na njej ni mogoče več legalno opravljati spravila lesa. Lastniki gozdnih parcel so na omenjeno problematiko večkrat opozorili občinsko upravo, vendar se stanje ni spremenilo. Drugi predlog se je nanašal na cesto Ohonica–Pristava–Lašče, ki je v zelo slabem stanju. Njena posodobitev je sicer predvidena med nujnimi izboljšavami cestne infrastrukture v občini, vendar je po mnenju g. Klemna Koširja, ki živi na Pristavi, občina napačno pristopila k reševanju lastnine zemljišč, saj v zameno za posodobitev ceste od lastnikov pričakuje, da ji bodo brezplačno odstopili zemljišča. Župan Bojan Čebela je opozoril, da je občina za zagotovitev ustrezne povezave do zaselkov Pristava in Lašče pristopila k iskanju cestne povezave tako iz Ohonice kot tudi s ceste na Pokojišče, vendar je v obeh primerih naletela na nepripravljenost lastnikov, da občini odstopijo potrebna zemljišča, občina pa ne more financirati obnove ceste na zasebnih zemljiščih. CPS Borovnica bo obravnavala oba izpostavljena problema. G. Igor Seljak je opozoril na povečanje hrupa zaradi povečanja pogostosti vlakov po izgradnji 2. tira. Po njegovem mnenju bo to negativno vplivalo na prebivalce in povzročilo odseljevanje. Predstavnik Slovenskih železnic (SŽ) g. Pavle Zalokar je v odgovoru naštel ukrepe, ki jih SŽ načrtujejo, med drugim omejitve vleke vlakov s starimi dizelskimi lokomotivami v nočnem času in postavitev protihrupnih ograj, v daljšem časovnem obdobju pa naj bi k zmanjšanju hrupa veliko prispevala tudi posodobitev celotnega voznega parka SŽ. Glavni problem so po mnenju nekaterih udeležencev zelo stare garniture tovornih vlakov, ki bi jih bilo nujno potrebno nadomestiti z novejšimi, ki so občutno tišje. Na vprašanje moderatorke, ali se načeloma strinjajo s predlogi za dopolnitev analize stanja, so navzoči prikimali.

Drugi sklop predstavitev je bil namenjen prikazu možnih poti razvoja mobilnosti. Andrej Klemenc je predstavil tri scenarije: (1) izboljšanje cestne infrastrukture, (2) izgradnja obvoznice Koti in sprememba prometnega režima v starem vaškem jedru Borovnice, (3) sprememba prometne kulture in mobilnostnih navad. Ga. Nina Lipušček, LOCUS d.o.o., je predstavila kazalnike, s pomočjo katerih presojamo posamezne scenarije in nam pomagajo pri izboru najbolj optimalnega. Obema predstavitvama je sledila razprava, s katero so organizatorji želeli pridobiti mnenja udeležencev o prednostih in slabostih posameznega scenarija ter o morebitnih priložnostih, ki jih scenariji odpirajo. Predstavitve, podrobnejši povzetek razprave ter prepise mnenj in predlogov, ki so jih udeleženci zapisali na plakate posameznih scenarijev, si lahko ogledate na spletni strani občine Borovnica, v rubriki Novice. 

Razprava o scenarijih se je zaključila z zahvalo udeležencem, kratkim pojasnilom moderatorke o uporabi rezultatov 2. javne razprave pri nadaljnji pripravi CPS ter povabilom na naslednje srečanje na temo vizije mobilnosti in prometa v občini, ki bo potekalo konec junija in ko bodo mnenja občank in občanov zelo pomembna. Moderatorka je tudi povabila vse zainteresirane, da maja vnaprej pošljejo svoje predloge, ki bi po njihovem mnenju lahko pripomogli k učinkoviti izvedbi naslednje javne razprave. Seveda morajo biti predlogi skladni s smernicami za pripravo CPS, ki jih je pripravilo ministrstvo RS za infrastrukturo, ter dobrimi praksami za učinkovito vodenje posvetovanj. Vsi dobri predlogi bodo vključeni v pripravo naslednje javne razprave, ki bo s plodnim sodelovanjem udeleženk in udeležencev zagotovo prispevala h kakovostni pripravi tako pomembne strategije, kot je CPS.