Filip Rihar je preserskim žrtvam posvetil tudi pesem: »Spomin se večkrat v meni bridko drami: šestnajst kolov v Gramozni jami, šestnajst ljudi privezanih z vrvjo, šestnajst obvez čez mrak oči … Zdrdral fašistični je mitraljez – omahnilo šestnajst teles krvavih je v peščena tla … In šestnajst mater in žena zavpilo v silni bolečini je v Dolu, Bistri, Borovnici … Še mrtvece fašistični je bes oskrunjal s čevlji in kopiti, zmaličil mučeniški njih obraz … Nikdar ne pozabimo vas! V nas boleč spomin se drami, ki mrli tam v volterski smo temnici … Za vedno smo mi živi z vami!«
Na spominski svečanosti, ki so jo s kulturnim programom popestrili: pevke ženskega pevskega zbora Tonja, Jožica Rupar in Matjaž Ocepek, je bilo slišati pozive, naj se tovrstne stvari ne zgodijo več. »Res, ne glede na to, kdo je bil na kateri strani v času 2. svetovne vojne, ne glede na svetovnonazorske in verske razlike danes, bodimo skupni simbol poziva za ohranjanje miru in prizadevanj za sožitje. Da ne bo nikoli več vojne!«
Tudi govornik, župan Bojan Čebela, je na mestu, ki je globoko zaznamovalo zgodovino Borovničanov, opozoril na nepredvidljive situacije, ki smo jim tudi danes priča. »Življenje ne izbira. Je pa danes malo drugače kot včasih, saj smo danes predstavniki narodov, ki lahko v Evropski zvezi vplivajo na potek in zgodovino, ki jo kroji politika. Če je slogan današnje prireditve »Nikoli več vojne«, naj to velja tudi za vojne v Siriji. Slovenija bi morala storiti več za to, da bodo te svetovne morije ustavljene na način vpliva, ki ga bo zastavila na podlagi svoje zgodovine in svojih izkušenj. Mi imamo praktično sirske begunce pred vrati, ne znamo pa ustaviti vojne v Siriji. Ne znamo, ne moremo ali nočemo. Mislim, da smo kot narod na preizkušnji, da to zavest krepimo in naši politiki damo jasne usmeritve, kaj je kvaliteta in perspektiva življenja.« Pogumni možje, je župan spomnil na napis na kamnu. »Upam, da ne bomo prišli v situacijo, ko se bomo bali na tak način izraziti svoja čustva na takih mestih,« je sklenil svoj nagovor na spominski slovesnosti, ki se je zaključila s položitvijo cvetja na grobovih padlih talcev. 
 

Rok Mihevc