Logo MojaObčina.si

Borovnica

JUTRI
17°C
5°C
PON.
18°C
4°C
3995

Hišnik in zdravnik prejemnika občinskih priznanj

27. julija naš kraj že nekaj let praznuje občinski praznik. Na ta dan je bila leta 1857 z veliko slovesnostjo za promet odprta železniška proga Ljubljana - Trst. Tudi letos je občina Borovnica pripravila slavnostno akademijo v čast prazniku, pa tudi nekaterim občanom, ki jim je podelila priznanja, da "bi izkazala pozornost vsem tistim, ki prispevajo k boljšemu, kakovostnejšemu življenju".

Program tokratne prireditve, ki je v koronskem stilu potekala na prostem pred osnovno šolo, je pripravilo Kulturno društvo Borovnica in tako so ob voditeljicama Meliti Bole in Aniti Garafolj sodelovali Otroška folklorna skupina Coklarčki, Folklorna skupina Bistra in družina Trček, ki so nas z nošami in oblačilno dediščino popeljali v čas otvoritve južne železnice pred 164. leti. Promenada je bila rdeča nit večera in slišali smo lahko tudi, kako so se včasih dostojno obnašali, npr. da so se pozdravljali s klanjanjem, obvezni so bili klobuk, rokavice in sprehajalna palica za gospode. Da dam ni opeklo sonce, so se sprehajale s sončniki. Otroci pa so promenado sovražili, ker se niso smeli umazati...

Občina Borovnica je tudi letos podelila najvišja priznanja. Županovo priznanje je prejel vsem dobro znani in legendarni šolski hišnik Marjan Debevec.

Obrazložitev priznanja Marjanu Debevcu

"Le malokoga med našimi občani lahko tako pogosto srečate kot g. Marjana Debevca. In skoraj vedno v takšni ali drugačni delovni opravi, ki pa jo veselju na ljubo včasih zamenja tudi z uniformo zelene bratovščine. Naš legendarni hišnik v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, vedno pri roki iznajdljivo najde rešitve za vse, pa naj gre za puščanje vodovodnih cevi, okna, ki se nočejo zapirati, luči, ki ne gorijo ali upravljanje s sistemom ozvočenja na vseh pomembnih prireditvah.

Marjan pa ni le mojster za vse, kot se reče vse bolj redkim tistim, ki znajo rešiti vse, kar je povezano s hišnimi opravili, ampak tudi človek, ki takrat, ko ga potrebuješ, nikoli ne bo pogledal na uro in hladno rekel »žal se je moj delovni čas že iztekal, oglasite se jutri« ali pa »oprostite, za to je pa zadolžen nekdo drug«. Tudi v tem smislu je daleč naokoli najboljši prostovoljec kar jih poznam.

In tudi zato, ker pooseblja vse njemu podobne, ki s svojo požrtvovalnostjo, ne glede na odrekanja, ki so zato potrebna, omogočajo, da življenje večini ostalih teče normalno naprej, si prav v tem času zasluži to priznanje. Kajti če kdaj, potem se je v zadnjem letu izkazalo kako pomembni so v zdravstvu, šolstvu in društvenih področjih takšni ljudje, kot je naš Marjan Debevec.

Marjan, dobro, da te imamo in hvala ti."

Nekaj misli o Marjanu so pripravili tudi sodelavci

"Je človek z veliko začetnico in iskrenim občutkom za sočloveka. Predan je delu, ki ga opravlja. Šolo ne vidi le kot institucijo. Šola je njegov drugi dom ali družina v širšem pomenu besede. Če se na šoli zgodi kaj nenavadnega je vedno prvi in pravi naslov. Pojdite po hišnika Marjana! Sodelavci čutimo, da je med nami tudi kadar ga ni, čeprav je to redko. Ni mu težko žrtvovati časa, bodi si zgodaj zjutraj, ko spluži zasneženo parkirišče ali pozno zvečer, ko se po končanih prireditvah zanj delo šele začenja.

Če se obrneš nanj, vedno najde enostavne, logične in izvirne rešitve. Zna prisluhniti tudi stvarem, ki niso v opisu njegovih del.  Učencem rad pomaga pri organizaciji različnih dogodkov, zbiralnih akcijah starega papirja, plesih… in drugih zagatah, ki so vezana na njegovo delo. Učiteljem pa nudi dragoceno in vsestransko podporo pri organizaciji življenja in dela na šoli.

Kar pa je najpomembnejše, je človek, ki nikoli ne gre mimo tebe, ne da bi se prijazno nasmehnil ali pomahal v pozdrav. Zaradi vestnega in spoštljivega odnosa že od samega začetka uživa spoštovanje tako učencev kot tudi celotnega kolektiva."

Najvišje priznanje - Častni občan pa je prejel dr. Anton Kenig, na predlog nekaterih občanov in občinskih svetnikov Jelke Kos, Andreja Čampe, Petra Sveteta, Cirila Menarta, Tineta Palčiča, Aljoše Žerjava, Petra Črnilogarja, Jožeta Korošca in Aljoše Hribarja.

Obrazložitev priznanja dr. Antonu Kenigu

"Anton Kenig je Borovničan, za katerega je slišal skoraj vsakdo. Je zdravnik, ki je s svojim znanjem, predvsem pa z dobroto, ki ga krasi, vedno pripravljen pomagati svojim sokrajanom. Zdi se, da ga je prav otroštvo zaznamovalo za poklic, s katerim tako predano služi. Kot majhen otrok je bil pogosto bolan in se je tako že v rosnih letih srečal z medicino. V drugem razredu je v spisu kaj bom, ko bom velik, zapisal, da bo zdravnik. Pot ga je tako vodila na študij medicine, ki mu je sledila specializacija iz pediatrije. To znanje je dopolnil še s specializacijo iz radiologije. Kot doktor medicine, specialist pediater in radiolog, je s svojim izjemnim strokovnim znanjem in izkušnjami, ki jih je pridobival ob delu pediatra v Mestni otroški bolnici, na Pediatrični kliniki na Vrazovem trgu ter nato ob delu radiologa za otroke na novi Pediatrični kliniki, tudi izjemno zaznamoval svoj domači kraj. Mnoge družine in posamezniki lahko povedo, kako so se v stiski in preizkušnji bolezni obrnili na dr. Keniga, ki je bil in je vedno pripravljen pomagati. Veliko ljudi je v hudih stiskah prišlo k njemu na dom – tako je rešil tudi marsikatero življenje. Bil je celo porodničar in pred prihodom reševalcem pomagal pri porodu.

Kadar so bile v Borovnici prometne nesreče, so se domačini vedno takoj obrnili na njega. Ob prihodu so tako reševalci večkrat presenečeno dejali: »A spet ste vi?« Vedno je bil na razpolago za pomoč ljudem. Borovničani dr. Keniga poznamo kot pokončnega in dobrega človeka, ki vedno pomaga in nikomur ne odkloni pomoči. S celim telesom je prežet z medicino. Kljub temu da je izjemno izobražen strokovnjak, ostaja skromen in preprost in se nikoli ne postavlja s svojimi uspehi in znanjem. Vedno se je zavedal in tudi jasno povedal, da ni nič boljši radiolog od katerega drugega. Njegova velika prednost pa so izkušnje, ki jih ima zagotovo več kot kdo drug na periferiji. V enem dnevu je namreč pregledal toliko pacientov, kot so jih drugod v enem mesecu, saj je na leto opravil tudi po 5000 pregledov.

Gospod Kenig je bil tudi veteran vojne za Slovenijo. Večina ljudi se verjetno še spomni zavijanja siren ob začetku agresije na Slovenijo. Takoj je oblekel vojaško obleko, v bolnici naložil sanitetni material in odšel v Bistro, kjer je bila stacionirana borovniška četa. Od tam je bil kasneje premeščen v štab Dolomitskega teritorialnega odreda. V čast mu je, da je veteran vojne za Slovenijo.

Gospod Kenig je tudi aktivno vključen v krajevna društva. Že 40 let je čebelar in lovec. V svojih letih po upokojitvi še vedno služi soljudem kot radiolog v Kirurškem sanatoriju v Rožni dolini. Številni Borovničani se tako še dandanes zatekajo k njemu po zdravniško oskrbo. Pa ne le po zdravniško oskrbo. Mnogi v njem najdejo prijetnega sogovornika, ki jih razume, ki jim zna v razumljivem jeziku in z izjemno strokovnostjo razložiti zapletene zdravstvene izraze ali pa jih le s spodbudno besedo okrepiti za nadaljnji boj z boleznijo.

Zaskrbljeni in nemočni obrazi po pogovoru z njim odhajajo pomirjeni. Z izjemnim človeškim sočutjem je tako dr. Kenig pomembno zaznamoval domači kraj. Nikoli ni ločeval med ljudmi – naj si bo revež, bogataš, preprost delavec in kmet ali izobraženec – vsakdo je pri njem našel spoštljivo besedo, spodbudo, zdravniški nasvet, predvsem pa človeka, ki je z veliko srčno dobroto vedno, zares vedno, pripravljen pomagati. Za svoje delo ni nikoli pričakoval hvaležnosti, ki pa bi mu jo številni radi izrazili. Zato naj bo imenovanje dr. Keniga za častnega občana Občine Borovnica skromna zahvala in izraz velike hvaležnosti mnogih krajanov, ki jih je njegovo življenje in delo zaznamovalo. Naj bo spodbuda nam vsem, da bi si po njegovem zgledu prizadevali za človeškost, sočutje, dobroto in pomoč sočloveku, ki jih dr. Kenig v preprostosti, pokončnosti in skromnosti ves čas živi med nami."

Letošnjemu občinskemu prazniku so se poklonili tudi z razstavo Klekljarske sekcije Punkeljc, ki je bila na ogled postavljena v večnamenskem prostoru šole. Kot je povedala njihova vodja Tilka Belovič, skupina po motivih spada med tiste z naslovom "Cvetje v jeseni", zato črno želijo in upajo, da med njimi vzcvetijo tudi spomladanske cvetlice. Svoje znanje želijo prenesti na mlajše rodove, zato želijo v tem šolskem letu ponovno organizirati klekljarski krožek v osnovni šoli, saj jim je aktualna situacija v preteklem letu to preprečila. 

Rok Mihevc


Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi