Borovnica je proslavo ob dnevu državnosti, 25. junija, zaradi slabega vremena zopet preselila v varno zavetje šolske dvorane. Kljub skorajda premajhnemu prostoru, ki so si ga morali deliti številni obiskovalci, vrhniška pihalna godba in praporščaki, je dogodek minil v prav prisrčni sproščenosti usklajenega in bogatega programa. Prihodu praporščakov na oder je sledila državna himna in zatem tradicionalno simbolno veteransko dejanje, ki z leti postaja osrednji in nepogrešljiv element proslave državnih praznikov. Na oder so nam pod vodstvom vzgojiteljice Tine Mazi prišli o domovini pogumno recitirat vrtčevski otroci, nič manj suveren pa ni bil niti nastop Boruta Doljšaka. Veteransko društvo OZVVS Vrhnika Borovnica, ki letos praznuje dvajsetletnico delovanja, je priložnost izkoristilo za podelitev dveh pomembnih priznanj. Prvo, srebrni znak ZVVS, je romalo v roke županu Bojanu Čebeli, ki je s svojim podjetjem Birosistemi osamosvojitvenim silam pomagal že leta 1991, z osebno pomočjo in donacijami pa se je prav posebej izkazal tudi pri postavitvi razstave Veterani ne skrivamo. Spominsko plaketo ZVVS pa so dali v roke Niku Dolinarju, velikemu podporniku in donatorju veteranske organizacije. 

Slavnostni govornik, župan Čebela je nato spregovoril o dnevu državnosti: »Danes je slaven dan za našo domovino. Sedemindvajset let zgodovine ni veliko, a ko smo poslušali preambulo veteranskega društva, ki še vedno s ponosom prenaša osamosvojitvena čustva na našo mladino … meni vsakič, ko jo slišim, vzbudi čustva, ki sem jih doživel pred sedemindvajsetimi leti. Kako pa je danes z našimi čustvi? Če pogledamo zanos veteranov, koliko ga je ostalo med nami? Ko sem se peljal na prireditev in si ogledoval pročelja hiš, sem ugotavljal, da niti na četrtini ni izobešenih zastav. Kdo še verjame v ta sistem? Je to nezaupanje? Je to podcenjevanje? Je to neskladje politike s sistemom? Mogoče res. Institucije, kot so finančne institucije, banke, razna ministrstva v službi ljudi, ki bi morala delovati v dobro ljudi, so pravzaprav postala orodje politike. Sistem šolstva je branik znanja, branik intelektualnih vrednot, pa z njim nismo zadovoljni. Skušamo ga spremeniti. A zakaj? Sistem šolstva je nedotakljiv. Če pogledamo še ostale stebre. Socialna varnost zlorabljena, nepravična. Delo ni več nagrajeno. Bolj kot delu se posvečamo nedelu z nagrajevanjem nedela. To ni prav. Za nami so volitve. Nekaterih so bila polna usta, kako moramo povečati socialno varnost. Se strinjam, a za tiste, ki sistema ne izkoriščajo. Treba je prepoznati, kdo bi upravičeno potreboval sredstva, ki so naša. Ki jih zbiramo vsi. Ta zloraba dela z nedelom … jaz izhajam iz gospodarstva, pa v gospodarstvu tega ni. V gospodarstvu je delo hitro prepoznano, nedelo pa kaznovano. Mislim, da nas v prihodnosti čaka še veliko dela, da skupaj, kot družba prepoznamo in povemo, da je treba delu dati čast. Edini delujoč steber države so lokalne skupnosti, ki ostajajo od prvega dne zveste svojim načelom in zveste ljudem. Zato, ker so v stiku z ljudmi. In s tem, ko je politika iz parlamenta nagnala župane, je slovenska politika izgubila stik z ljudmi. Župani so tisti braniki ljudstva, ki takoj odreagirajo in se zoperstavijo, tudi apolitično, če je treba. Pa tudi, če so v strukturah politike, ker jim je to prva naloga. Jaz mislim, da je bila tu narejena velika škoda. Zato smo danes pri tem političnem elitizmu, ki narekuje prednost in obstoj velikim, pa tudi majhnim strankam. Pa da ne bo vse tako črno, jaz upam, da bomo v prihodnjih letih prišli do nekega novega vzpostavljanja kontakta s sistemom. Ga ne bomo na novo vzpostavljali, ga ne bomo spreminjali. Nedotakljivost sistema kot takega je bistvena za delovanje države.« Ob koncu se je zahvalil vsem organizatorjem in jih skupaj z obiskovalci povabil na priložnostno okrepčilo, na kar so se vsi prav radi odzvali.

Damjan Debevec, foto: DD