Tine ni “domorodec”, v Borovnico se je preselil pred 18 leti, a ni prišel od daleč, iz Podpeči. Prihaja s kmetije, zaposlen je bil kot gradbeni delovodja na komunali v Ljubljani, veliko je delal na terenu, sedaj pa je v upokoju. Njegova strast je zbirateljstvo starih in zgodovinskih stvari, med bolj zanimivi stvarmi pa je lepa zbirka motorjev. Pohvali se lahko tudi s kar nekaj starimi traktorji, še pred težavami s hrbetnico jih je rad "šraufal" in obnavljal.

Pogled na zbirko motorjev je kar lep, teh je več kot 15, najstarejši je rdeč avstrijski, letnik 1957, za katerega ima tudi dokumente. Prevladujejo Tomos in Puch motorji, posebej ljub mu je očetov motor, od njega ima sicer tudi še kolo, ki ga je očetova mama kupila tako, da je prodala kravo. Z zbirateljstvom motorjev je začel, ko je zbolel in je moral prodati konje. “Ko ne moreš več dati komata na konja in ko ni več moči, je hudo in takrat moraš preusmeriti misli drugam. Pa sem začel z zbirateljstvom, obnovo ...” Stare motorje je pridobil tudi s pomočjo oglasov v Kmečkem glasu, ko so se oglasili kmetje, ki so imeli kaj za prodati. “Sedaj je pa tudi mularija navalila na te stare motorje,” pripoveduje v pogovoru.

Kupljeni ali podarjeni motorji so bili v slabem stanju, a jih je z vso skrbnostjo lepo obnovil. Z njimi se tudi še kdaj zapelje, na tehnične preglede na Vrhniko pa jih pripelje s prikolico. “Me vprašajo, koliko ima kilometrov, pa odvrnem, da ravno toliko kot lansko leto.” Ga pa še bolj kot motorji v tej strasti zbirateljstva zanimajo stari traktorji in njihova obnova. Deutz, Torpedo, Same, Ferguson, Tomo Vinkovič, Zetor so imena, ki verjetno še komu prikličejo v spomin kaj zanimivega. Vse te ima gospod Tine, najstarejši pa šteje že skoraj 70 let, je letnik 57.

Z zbiranjem stvari je sicer začel še kot otrok, takrat je zbiral nožke in podkve, ki jih je našel ob cesti. Konji so sicer njegova stara ljubezen, bili so velik del njegovega življenja. K srcu mu jih je približal stari oče, ki je bil konjski mešetar, s pomočjo konjev sta skupaj vozila gnoj na njive. Še vedno ima tudi vso konjsko opremo, tekmovalni voz, komate ... Skupaj s kolegi so ustanovili Konjerejsko društvo Barje.

Kaj še se najde v njegovi zbirki starih stvari? “Peglezeni”, stari križi, podobice, stare fotografije, tudi borovniškega viadukta, pa stare ure, pleteni kufri za vojsko, stara blagajna, radio star več kot sto let, bajoneti, nemška čelada, ki jo je z bagrom skopal njegov kolega ... Tudi njegov zdaj pokojni brat je bil zbiratelj, zbiral je slike slavnih osebnosti, križe, nože in sablje.

In kaj mu pomeni vso to zbiranje starih stvari? “Dušo in srce. Za ohranjanje preteklosti, da ostane tako kot je treba. Nekaj ti da. Ko zboliš in ne moreš fizičnih aktivnosti, je to lahko uteha. Malo se tudi zamudiš,” pravi o svojem zbirateljstvu. “Vleče in zanima me zgodovina, politika sploh ne.” Tine se povezuje tudi z ostalimi zbiratelji, skupno zanimanje imata s poštarjem Danilom. Rad pa se udeležuje shodov starih motorjev v Spodnjem Vrstniku in starih traktorjev na Igu.

In še kot zanimivost, nekateri zbirajo res nenavadne stvari. Na primer stare baterije, zobotrebce z različnih koncev sveta, tablice z registrskimi številkami, zamaške steklenic, vrečke sladkorja, vstopnice s koncertov, mini zobne ščetke in celo lase znanih osebnosti. Ni kaj, človeška domišljija nima meja.