Tik pred začetkom šole, zadnji vikend v avgustu, je večnamenska dvorana v šoli postala prava dežela pravljic. Te so bile rdeča nit tokratne razstave, ki je presegla vsa pričakovanja. Čarobni svet, v katerega so nas popeljale knjige, filmi in najprej pripovedovanje naših staršev in starih staršev. Kot so pripovedovale na otvoritvi razstave, so se babice in prababice igrale kot večinoma še nikoli v življenju. »Od lanskega oktobra smo izbirale papice, barve, kroje, popravljale, ponavljale, oblačile in slačile lutke, ki jih je sešila Slava Marta Ošaben. Klekljale smo celo jesen in zimo, vmes nam je prišla prav tudi korona. Nastale so prekrasne obleke, grmički in drevesa, pregrinjala in ogrinjala, kronice in krone, zvezdice, …« Drobni detajli so dali pravo piko na i vsem dobro izbranim prizorom iz pravljic in marsikdo se je zatopil v njih in se spominjal svojih doživljanj otroških let. "Katera deklica si ni želela biti princeska? Kateri deček si ni želel biti princ na konju in veliki junak? Nekateri pravljice res živijo v dobrem in slabem smislu," je na otvoritvi razmišljala vodja skupine Tilka Belovič.  

Razstavljale niso same, v goste so povabile tudi klekljarice iz KUD Kosec – Log Dragomer, KD Stara Vrhnika – Zlati Polž in KUD Drenov grič – Lesno Brdo, razstavo pa so otvorile baletke društva Labod, ki jih vodi Tinkara Susman. Ogromno dela in prostovoljnih ur je bilo vloženih v to razstavo, zato klekljarice niso ostale samo v Borovnici, pač pa tudi gostujejo. Ponudb imajo kar nekaj. Ko bodo konec z gostovanji, pa bi lahko pravljice dobile stalno razstavo v domačem kraju. Mogoče v novih prostorih knjižnice, kjer bi se še najbolj počutile doma? No, pa smo spet pri pravljicah …
 

Rok Mihevc