V teh dneh, ko se po vseh vogalih spletajo govorice, ena bolj čudaška od druge, da bo ponovna elektrifikacija od Borovnice do Pivke končana šele po dveh letih, pa da bo potniški promet proti Kopru stekel šele s koncem leta, in ko vlada jemlje železniška investicijska sredstva za plačilo subvencij vozovnic, katerih cene je sama dvignila, je na železniški postaji v Borovnici zagrmela težka mehanizacija. Z veliko žlico so se "železničarji" polotili odstavnega tira, kjer je pred desetletji kraljevala muzejska parna lokomotiva, dokler je niso zdelali vreme, vandali, še najbolj pa nezainteresiranost lokalcev za takšno znamenitost v domačem kraju. Odločili so se, da zgradijo servisni jašek za oskrbo lokomotiv, da jim jih ne bi bilo treba za vsako figo voziti v Ljubljano, s tem pa so le okrepili govorice, da bo začasnost "ranžirne" postaje v Borovnici precej trajnejša, kot je sprva kazalo. Za takšen poseg so seveda pridobili vsa potrebna soglasja pristojnih institucij, o tem sploh ne gre dvomiti (v nasprotnem primeru toliko slabše za dvom), in so potemtakem vedeli, da bodo na tej lokaciji po le nekaj decimetrih naleteli na spodnji del enega od stebrov veleznamenitega (in zaščitenega) borovniškega viadukta. Verjamemo, da so v skladu s strokovnimi smernicami in preteklo prakso (tisto okrog leta 1946) najdbo razstavili na osnovne gradnike, ki zdaj nebogljeno ležijo v kupčkih okrog gradbene jame. Ali se bo zanje našel kak interes lokalne oblasti, ki s plastičnim opozorilnim trakom že zgledno skrbi za edini preostali steber viadukta in je zgledno pospravila tudi ostanke železniške dediščine, ki so bili v napoto kanalizacijskim cevem na Stari postaji? Kdo ve, "železničarji" jih verjetno prav dolgo ne bodo gledali. Manjka jim le še spominkov na zasebno družbo "Južna železnica", družbo, ki je železno cesto obvladovala dobrega pol stoletja in je potniški promet proti Trstu v najhujših razmerah ustavila za največ nekaj dni.