Logo MojaObčina.si

Borovnica

JUTRI
4°C
-4°C
ČE.
3°C
1°C
3995

»Pridejo trenutki, ko sodelavke Karitasa mnogim postanemo pomožni steber«

Župnijska karitas Borovnica praznuje lep jubilej. Že 30 let v našem kraju skrbi za pomoč osebam potrebnim pomoči, tako na materialnem kot na psihološkem in duhovnem področju. Danes ta dobrodelna organizacija šteje 24 rednih sodelavk, deset jih pomaga občasno. Kakšne so stiske ljudi danes, kakšna je vloga Župnijske karitas Borovnica v času epidemije in kaj žene prostovoljce k takšnemu delu, sem se pogovarjal s tajnico in tudi gonilno silo organizacije, Damjano Košir.

Začniva z vašo lepo obletnico. Kako ste praznovali okrogli jubilej?

Ob slovesnosti 30-letnega delovanja Župnijske karitas Borovnica smo se pri slovesni sv. maši, ki jo je ob somaševanju vodil gospod nadškof gospod Stanislav Zore, zahvalili za vso Božjo dobroto, ljubezen in milosti, ki smo jo lahko preko svojih rok lahko darovali vsem, ki so se na kakršen koli način srečali s stisko v svojem življenju. K sodelovanju ob praznovanju slovesnosti smo povabili moški pevski zbor Štinglc, ki prav tako letos praznuje častitljivo 30. letnico delovanja zbora. Po končani sv. maši smo imeli krajši kulturni program, kjer so sodelovali s svojim petjem. Iskrena hvala njihovemu zborovodju gospodu Muller Aleksandru, za tako dobro vodenje zbora in želim jim še veliko skupnega petja in druženja. Med programom je zbrane nagovoril predstavnik Škofijske karitas gospod Jože Kern in nekdanji borovniški župnik Jože Stržaj. Ob 30-letnici Župnijske karitas Borovnica pa smo pripravili in dali v izdajo brošuro, kjer je zbrana zgodovina delovanja Karitasa ter podobico sv. Elizabete Ogrske, ki je zavetnica Karitasa ,medicinskih sester, pekov, revežev, brezdomcev in vdov.

Začetek dela Župnijske karitas Borovnica sega res v sam začetek organiziranega karitativnega dela v Sloveniji, mar ne? Kako pa se je začelo s to dobrodelno organizacijo v našem kraju? Kdo je bil njen pobudnik, kakšni so bili začetki? 

Tako je. Slovenska karitas je bila ustanovljena 1. maja 1990, Župnijska karitas Borovnica pa samo leto dni kasneje, leta 1991. Pobudnik oz. ustanovitelj je bil tedanji župnik v Borovnici, g. Jože Stržaj. H karitativnemu delu je kot prve sodelavke povabil krasilke oz. čistilke cerkve, ki so se takoj odzvale povabilu. Pri slovesnosti ob ustanovitvi Župnijske karitas, so peli domači pevci-fantje, ki so tako lepo peli, da jih je gospod župnik poimenoval »Štinglci«. In ta moški pevski zbor skupaj z našo Karitas letos praznuje častitljivo 30-letnico delovanja. Prvi paketi z oblačili so bili namenjeni beguncem, ki so prihajali iz bivše države Jugoslavije, kasneje pa se je s pomočjo Škofijske karitas začelo razdeljevati tudi pakete s hrano.

Koliko članov Župnijska karitas Borovnica šteje danes in kdo so ti prostovoljci?

Danes Župnijska karitas Borovnica šteje 24 rednih sodelavk, deset jih pomaga občasno (prevozi, prevzem hrane, pomoč pri organizaciji prireditev …) V zadnjih šestih letih se je v karitativno delo vključilo kar deset mlajših sodelavk. Vesela sem, da se nam pri našem karitativnem delu vključujejo tudi osnovnošolci in dijaki. Vsako srce ki čuti, vsake roke, ki imajo odprto dlan, je dobrodošlo, da se nam pridruži pri karitativnemu delu.

Kaj vse nudi Župnijska Karitas Borovnica oz. kako lahko pomaga človeku v stiski?

Vsak prvi torek v mesecu imamo organizirano dežurstvo pri katerem se deli pakete s hrano in higienskimi potrebščinami. Prav tako v času dežurstva lahko vsak kdor pride, dobi obutev, oblačila, gospodinjske pripomočke, posteljnino, igrače … V jeseni organiziramo zbiranje ozimnice. V zbiranje prehrambnih artiklov se vključujeta tudi OŠ Borovnica in vrtec Mavrica. Ljudem, ki so se znašli v finančni stiski, po svojih zmožnostih pomagamo pri plačevanju položnic. Največkrat so to stanovanjski stroški, kurjava, šolska prehrana, zdravstveno zavarovanje, naravne nesreče … S pomočjo Škofijske karitas Ljubljana vsako leto omogočimo eni družini letovanje na morju, prav tako družinam pomagamo z denarnimi boni pri nakupu šolskih potrebščin. Župnijska karitas Borovnica ima na voljo za izposojo šest bolniških postelj, dve sobni stranišči, en voziček za prevoz bolnika in en prostostoječi trapez. Po dogovoru je možna občasna oskrba na domu in prevoz .

Oblike stisk se skozi leta delovanja verjetno niso veliko spremenile. Spremenil pa se je pristop k reševanju stisk. Kako ste organizirani danes?

Sodelavke Karitasa se redno izobražujemo na seminarjih, ki jih organizira Škofijska karitas Ljubljana, nekaj pa jih je organizirala tudi naša. Na teh predavanjih dobimo veliko informacij in znanja, ki ga potrebujemo pri svojem delu. Udeležujemo se tudi izobraževanja o usposabljanje oseb, ki delajo v stiku z živili, z naslovom HACCP za nevladne organizacije. Ljudje danes velikokrat potrebujejo nasvet, pogovor, nekoga, ki razume njegovo stisko. Na pravi način moramo znati dati tako materialno kot duhovno pomoč. Mati Terezija pravi: »Prijazne besed so lahko kratke in preproste, njihov odmev pa nje neskončen.«

Se je stiska ljudi poglobila? Je pomoči potrebnih več kot nekoč?

Lahko bi rekla, da je pomoči potrebnih sedaj za polovico manj, kot jih je bilo pred približno sedmimi leti, vsaj glede paketov s hrano in higienskimi pripomočki. Po strukturi upravičencev je največ samskih oseb, sledijo več članske družine. Največji problem jim predstavlja plačevanje stanovanjskih stroškov.

Poznamo več vrst stisk, nekateri potrebujejo le pogovor, bližino…

Včasih ni potrebno veliko storiti, da nekomu polepšaš dan. Samo ustaviti se moraš, pogledati bližnjega v oči , ga pozdraviti in ga slišati. Ja, imeti ga čas slišati in poslušati … Kako preprosto je, pa kako težko je to narediti. Vsem se neznansko mudi, tudi časa za pozdrav skoraj več ni … Pravijo, da je pogovor hrana za dušo. Ljudje so danes osamljeni tudi na duši, ker nimajo nobenega, s katerim bi se lahko pogovarjali in zaupali svoje težave. Pridejo trenutki, ko postanemo sodelavke Karitasa pomožni steber osebi, kateri pomagamo nositi težo bremena. Pa vendar nam ta bremena niso pretežka, ker vsakega, ki ga srečamo na svoji poti, sprejmemo in mu pomagamo v duhu Božje ljubezni.

Kakšna je vloga Župnijske karitas Borovnica v času pandemije?

V prvem valu se je Župnijska karitas s svojimi sodelavkami in prostovoljci pridružila Civilni zaščiti Borovnica. Zagotavljala je pomoč vsem bolnim in starejšim od 65 let, ker jim je bilo z zakonom prepovedano hoditi v trgovino zaradi nevarnosti, da bi se okužili in zboleli zaradi koronavirusa. Nudili smo jim pomoč pri nabavi hrane in higienskih pripomočkov, pri plačilu položnic, pri zdravstvenih storitvah, preskrba z zdravili in tehničnimi pripomočki, pri prevozu, ker je bil javni prevoz ustavljen. Prav tako smo se sodelavke odzvale povabilu občine Borovnica za pomoč pri Izdelovanju zaščitnih obraznih mask. V času epidemije ni bil mogoč vstop v prostore Karitasa. Vsak upravičenec je preko prejel SMS sporočilo, ob kateri uri naj se oglasi po paket in dobil navodila glede samozaščite. Paket je lahko prevzel pred vrati. Sodelavke pa smo veliko paketov kar same dostavile do upravičencev.

Vi pomagate ljudem, kdo pa pomaga Župnijski karitas Borovnica? S kom sodelujete?

Delovanje Župnijske karitas Borovnica je v vseh pogledih, finančnih in materialnih, odvisna od dobrotnikov. Letno se organizira zbiranje ozimnice, otroci v vrtcu in OŠ zbirajo prehrambene artikle in higienske pripomočke , ki se jih potem razdeli med pomoči potrebnim. V trgovini smo imeli košaro, kjer so se zbirali artikli dobrotnikov. Hrane dobimo od Škofijske Karitas Ljubljana, iz blagovnih rezerv Republike Slovenije, imenovano EU hrano, preostalo hrano pa kupimo sami z zbranimi finančnimi sredstvi. Kar se pa tiče finančni sredstev, pa ima Župnijska karitas Borovnica prilive od dobrotnikov, vsako letna donacija občine Borovnica, podaritev 1% odmerjene dohodnine za ŽK Borovnica, nabirka Karitasa, nabiralnik Karitasa v cerkvi pod korom in dobrodelni koncert.

Lahko rečemo, da ste v Župnijski Karitas Borovnica zelo pomemben člen, lahko bi rekli gonilna sila. Kaj vas žene v to prostovoljno obliko dela? Kako ste vi prišli v stik z Župnijsko karitas Borovnica?  

Vedela sem, da v župniji deluje Karitas, poznala sem poslanstvo karitativnega dela, pa vendar sem potrebovala čas, da sem odločila za ta korak, odločilne so bile besede gospoda župnika, ki vsako leto, ko se praznuje nedeljo Karitasa, povabi k sodelovanju nove sodelavke. Delo z ljudmi, predvsem s tistimi, ki potrebujejo kakršno koli pomoč v stiskah, v katere jih pahne življenje, me veseli, notranje bogati, mi daje moči po božji Ljubezni in se ob tem delu tudi sama bogatim in zorim na polju Življenja in Ljubezni. »Dajte Jezusa svojim ljudem, ne z besedami, ampak z zgledom, s svojo ljubeznijo do njega, z izžarevanjem njegove svetosti in s širjenjem vonjave njegove ljubezni« pravi mati Terezija.

Je včasih po težkih zgodbah težko zaspati?  

Če imaš vero, zaupanje v Boga, da lahko nekomu položiš na oltar vso bridkost tega sveta potem, ti je teža bremena lažja, ker veš, da imaš ob sebi Njega, ki ti daje moči in tolažbo in te nikoli ne zapusti.

Nam za zaključek zaupate kakšno zgodbo s srečnim koncem? 

Zame se vsaka zgodba srečno konča, če je uporabnik, ki je prosil za pomoč dobil tisto, za kar je prosil in je zadovoljen s sprejetim. Naj bo to samo obleka, prošnja za prevoz, prošnja za plačilo položnice, prošnja za posvet…. Izraz veselja na obrazu in pogled hvaležnosti je za nas največje plačilo za naše delo. Naj še enkrat citiram mati Terezo: »Sem le majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo svetu.«

Rok Mihevc

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi