Natanko deset let je preteklo, kar je, sledeč obširni in na trenutke že pregreti javni razpravi, po volji večine tedanjih občinskih svetnikov propadel prvi poskus daljinskega ogrevanja na lesno biomaso s centralno kotlovnico v tedaj še močnem borovniškem Liku. Deset let je dolga doba, v kateri se marsikaj spremeni. Lesna industrija v borovniški dolini je medtem skorajda izumrla, najboljša zemljišča za izvedbo projekta so pod hudimi hipotekami, cene naftnih derivatov so poskočile v nebo, prav tako pa število brezposelnih. V takšnih okoliščinah je konec leta 2012 na mize aktualnega občinskega sveta prišel osnutek Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Borovnica, ki ga je svet po skrajšanem postopku tudi sprejel. V igri so namreč precejšnja evropska sredstva (kar 40 % investicije), a so na voljo le še v letu 2013. Občina je "preklopila v peto prestavo" in v začetku leta prek javnega razpisa izbrala koncesionarja, ki bo zgradil in naslednjih 25 let upravljal kotlovnico ter toplovodno omrežje. Gre za novoustanovljeno podjetje Lesoj Energetika, d. o. o., ki je bilo, v partnerstvu z družbama Lesoj, d. o. o. (dobavitelj lesnih sekancev), in Jarnfornsen International, d. o. o. (kotlovska oprema), ugodnejše od edinega tekmeca – Petrola, d. d. Po pogodbi z občino bo tej plačevalo koncesijsko dajatev v višini 1.899 evrov na MWh toplotne energije, distribuirane v omrežje, pogodba pa določa tudi, da po poteku (ali morebitni prekinitvi) koncesijske pogodbe objekti in omrežje preidejo v last občine. Verjetno najpomembnejše stransko določilo je, da mora koncesionar v roku treh let 50 % lesne biomase odkupiti iz borovniške občine, kar bi lahko pomenilo neslutene možnosti za razvoj lokalnega gospodarstva.

Po javni predstavitvi projekta, ki je potekala 16. maja v borovniški osnovni šoli, je že jasno, da so pogajanja za postavitev kotlovnice z močjo 1,6 MW na območju tovarne Liko zaradi nerešenih upniških razmerij padla v vodo in da se bo ta gradila na občinskem zemljišču v križišču Gradišnikove in Mejačeve ulice. V sklopu centralne kotlovnice (9 m širine, 23 m dolžine, 6 m višine), ki naj bi na leto, v kurilni sezoni oktober–maj proizvedla do 3.000 MWH, ob načrtovanem temperaturnem režimu 100/60 °C, bo tudi zalogovnik za lesne sekance, dimniki bodo opremljeni z elektrofiltri, sama stavba pa zvočno izolirana in primerno arhitekturno zasnovana. Za primere okvar in servisov bodo namestili tudi kotel na kurilno olje z močjo 1,5 MW. Primarna kraka toplovoda, ki naj bi se zgradila v prvi fazi, potekata po Gradišnikovi ulici do naselja Ob Borovniščici, na drugo stran pa po Mejačevi ulici, prek Molkovega trga in po Paplerjevi ulici do občinske stavbe. Tu gre predvsem za interes občine, da vse javne stavbe (šolo, vrtec, občino, zdravstveni dom), ki po nekaterih ocenah v zastarelih pečeh pokurijo do 200.000 litrov kurilnega olja na leto, priklopi na toplovodno omrežje, s čimer bi proračunu prihranili več deset tisoč evrov, okolju pa nevarne izpuste. Priklop naj bi se izplačal tudi staremu blokovskemu naselju, medtem ko je novo k temu zavezano že z OPPN-jem. Vsi preostali objekti na trasi primarnega voda se za priklop, ki je brezplačen (vključno s toplotnimi postajami), odločajo prostovoljno, a za obdobje 15 let. T. i. prva faza gradnje naj bi se začela sredi avgusta, zaključila pa konec novembra, ko naj bi sistem predvidoma začel delovati. V drugi fazi, ki bi se izvedla v naslednjih dveh letih, pa pridejo na vrsto preostali kraki toplovodnega omrežja, a le če bodo na voljo evropska kohezijska sredstva. Sledeč izraženemu interesu krajanov na javni razpravi so projektni vodje dopustili tudi možnost, da se kak dodatni krak izvede že v prvi fazi, a le če se do vključno 29. maja za priklop odloči najmanj 90 % gospodinjstev, ki se nahajajo ob njem. Vsem interesentom za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso bo za pomoč pri odločitvi na voljo brezplačna svetovalna pisarna na občini, in sicer 22., 24., 27. in 29. maja od 13. do 17. ure.

Damjan Debevec