Zadnji torek v septembru, prav na dan, ko je minilo 195 let od prve vožnje vlaka iz Stocktona v Darlington, je potekala slovesna otvoritev projekta, ki je bil izveden preko LAS Barje z zaledjem sofinanciranega s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dogodka so se udeležili poslanca državnega zbora Martin Premk in Bojan Čebela, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije mag. Barbara Juršič, namestnik direktorja Slovenskih železnic – Infrastruktura Jošt Rotar, upokojeni direktor Železniškega muzeja Slovenskih železnic Mladen Bogić, direktorica Glasbene šole Vrhnika Dominika Naveršnik in ravnatelj OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica g. Daniel Horvat.

Da občina Borovnica z železnico živi že 165 let, je v svojem nagovoru spomnil podžupan Peter Črnilogar. Železnica je imela po njegovih besedah pri preobrazbi iz tradicionalnega v moderni svet zelo pomembno vlogo, skrajšala je čas potovanj in povezala oddaljene kraje. »Tudi v našo dolino je prinesla rast prebivalstva, razvoj žagarstva in predelave lesa. Dobili smo šolo, čitalnico, društva, začela sta se razvijati šport in kultura. Železniška proga z znamenitim Borovniškim viaduktom pa je Borovnici v času druge svetovne vojne prinesla tudi trpljenje za lokalno prebivalstvo. Viadukt je bil pomembna, a zahtevna strateška tarča za zavezniško letalstvo, ki se ni odpovedalo njegovemu bombardiranju, kljub civilnim žrtvam in uničenju stavb ter ostalega premoženja. Edini preostali steber nekdaj mogočnega dvotirnega viadukta nas spominja na vse to.« Da bi ta spomin ostal živ in postal sestavni del zavesti sedanjih in prihodnjih rodov, so se na občini lotili tega projekta, katerega gonilna sila je bil Andrej Klemenc. Črnilogar verjame, da je to šele začetek prizadevanj za zaščito in ustrezno predstavitev naše bogate železniške in kulturne dediščine, hkrati pa je obljubil trud, »da nam v novi finančni perspektivi uspe pridobiti sredstva za nadgradnjo projekta, v katero bomo vključili še preostalo železniško dediščino, predvsem pa uspeli trajno zaščititi steber viadukta, ki pospešeno propada. Prav tako si bomo v prihodnje še naprej prizadevali, da preostali steber viadukta iz kulturnega spomenika občinskega pomena postane spomenik državnega pomena.«

Na koncu nagovora se je zahvalil tudi vsem, ki so pri projektu sodelovali: »Petru Bezku, neumornemu avtorju besedil in oblikovalcu informacijskih gradiv, Bogomirju Trohi, sivi eminenci preverjanja dejstev in strokovnih izrazov, njegovemu sinu Boštjanu Trohi, avtorju načrtov parka in spominske poti, Simoni Stražišar, ki je ponovno opravila dragoceno lektorsko delo, družini Pirc za podarjene grmičke borovnic, Turističnemu društvu Borovnica za ureditev pešpoti od Ramovševe ulice do razgledne točke ter Roku Šmonu, ki je sodeloval pri izobraževanju o parnih lokomotivah in ima poleg Bogomirja Trohe velike zasluge, da imamo na borovniški železniški postaji ponovno muzejsko parno lokomotivo, kar sicer ni bil sestavni del projekta. Zahvala gre tudi vsem izvajalcem: Vrtnarstvu Hlebec, Rajku Mivšku, Andražu Drašlerju iz podjetja AD Tisk ter obema predavateljicama iz Zavoda Lokvanj, ki sta usposobili vodiče za interpretativno vodenje po železniški dediščini v naši občini – ddr. Vereni Perko in mag. Bredi Podbrežnik Vukmir.

Ne bi šlo tudi brez pomoči Slovenskih Železnic. o.o.o, podjetja Metallmar d. o.o. in Kržič Transport, Stojan Kržič s. p. Zahvala gre tudi nekdanjemu županu Bojanu Čebeli ter vsem zaposlenim v občinski upravi, predvsem iniciatorju in pogonski sili projekta Andreju Klemencu.«

Slovesna prireditev je potekala v organizaciji učencev OŠ dr. Ivana Korošca, Občine Borovnica, HUD Karel Barjanski, Glasbene šole Vrhnika in Tamburašev Borovnica, njena vsebina pa seveda na temo železniške dediščine. Prisluhnili smo lahko tako recitaciji Franeta Milčinskega - Ježka »Ko gre tvoja pot od tod« kot znani pesmi Čukov »Ta vlak«. Proti koncu je sledila tudi podelitev potrdil o uspešno opravljenem usposabljanju za interpretativno vodenje po železniški dediščini v naši občini. Mnogo znanja o naši železniški dediščini imajo Sabina Leben, Špela Jevnikar, Helena Petrič, Ivana Drakulič, Slavi Košir in Matjaž Ocepek. Mogoče pa kdaj tudi njih povprašate o naši železniški dediščini, ko boste naslednjič v zadregi z obiski …

Rok Mihevc