»Imamo zelo velik potencial za gorskokolesarsko destinacijo,« pravi Kolman, »manjkajo nam gorskokolesarske trase, servisne dejavnosti, praktično vsa spremljevalna dejavnost in baza.«

Kolesarska pot, ki jo imamo, ni dovolj, da bi v Bohinj privabili turiste kolesarje in gorske kolesarje. Cestni kolesarji zaradi naše kolesarske poti v Bohinj ne bodo prihajali, vsaj ne za več dni, mogoče le na izlet, je prepričan Kolman. Prava smetana gostov se skriva med gorskimi kolesarji, ki jih Kolman po kakovosti gostov primerja z ribiči. Zanje je Bohinj lahko pravi raj, vendar z vzpostavitvijo »infrastrukture«, ki še manjka. Bohinj ima torej potencial za pravo gorskokolesarsko destinacijo, saj ga z vseh strani obdajajo hribi.

Kolesarski šport se deli na precej disciplin. Nas zanima gorsko kolesarjenje, znotraj katerega prav tako poznamo več disciplin. Združuje off-road kolesarjenje, turno gorsko kolesarjenje, downhill kolesarjenje in cross-country kolesarjenje. Prva disciplina je kolesarjenje po makadamskih gozdnih poteh; downhill je vožnja s primernim kolesom po temu namenjenih poligonih, kjer na hitrost spusta vpliva predvsem gravitacija; cross-country kolesarjenje poteka bolj po ravnem v dolini in urejenih kolesarskih ali večnamenskih poteh; turno gorsko kolesarjenje pa je tisto, za katerega je v Bohinju največji potencial. Poimenovali so ga turno po zgledu turnega smučanja, kajti tudi tu se lahko kolo, kot pri smučanju smuči, del poti nosi, del poti pa se prekolesari. »Na dobri turni gorskokolesarski trasi se lahko kolo nosi navzgor in navzdol tudi polovico trase,« je pojasnil Kolman, »se pravi, ni nujno, da je trasa izdelana do te mere, da se vso pot pelje s kolesom. Pravzaprav je turnim gorskim kolesarjem ljubše, da so na trasi tudi tehnično zahtevnejši detajli, ki jim predstavljajo izziv. Tako turni gorski kolesarji ne vozijo po planinskih poteh, česar se planinci najbolj bojijo. Veliko ljudi namreč ne pozna razlike med turnim kolesarjenjem, gorskim kolesarjenjem in downhillom.«

Downhill kolesarji pa so tisti, ki potrebujejo poligone. V Bohinju je na Voglu poligon že izdelan in tudi na Soriški planini se pripravlja eden. S pridobitvijo dveh se bodo »downhillerji« umaknili z vseh drugih poti, kjer so sedaj nevarni za ostale uporabnike. Tako se bo sprostil prostor za turne gorske kolesarje. Čeprav tudi ti potrebujejo začrtane in urejene trase. Marko Kolman s skupino petih somišljenikov in navdušenih gorskih kolesarjev vidi možnost vsaj petih tras na pobočjih Južnih bohinjskih gora, in sicer med Voglom in Soriško planino. »Ena je z Vogla na Bellevue, druga s Soriške na Bistrico – po teh dveh se že sedaj vozi – vmes pa še čez Koblo in še dve. Z vseh prideš na vse ostale in v dolino. S povezavami s kolesarske poti po dolini do teh tras pa bomo zares dosegli stopnjo kolesarske infrastrukture, ki bo Bohinju lahko dala tudi oznako gorskokolesarske destinacije,« je z zanosom pojasnil Kolman. Skupina se je že povezala s Planinskim društvom Bohinjska Bistrica in pod njegovim okriljem so ustanovili turnokolesarski odsek.

Ko bo infrastruktura kolesarskih poti in gorskokolesarskih tras vzpostavljena, bo imel Bohinj od nje še eno prednost – poleg dobrih gostov, gorskih kolesarjev, bo dobil tudi ponudbo za vse letne čase. Se pravi tudi za zdajšnji čas izven sezone. Z ribiči in gorskimi kolesarji se torej Bohinj lahko reši mrtvih delov leta in razširi turistično sezono na več kot dva meseca poleti in dva meseca pozimi – kadar je narava naklonjena, seveda. Gorskih kolesarjev ne motita ne dež, ne sneg – če že kaj, jim predstavljata še večji izziv in užitek v premagovanju gorskokolesarskih tras in poligonov.

Več fotografij na tej povezavi.

In video na tej povezavi.