Piše se februar 1914 …

Končno je prišla zima in s tem tudi obilica snega. Zimski športi, ki se nekaj sezon niso izvajali, so lahko končno prišli do izraza. Drsanje, sankanje in smučanje je zabavalo tisoče ljudi in jim utrjevalo zdravje, mišice in krepilo živce.

Želja po snežnih norčijah je privabila športnike s Kranjskega, iz Trsta in Gorice v prekrasno Bohinjsko dolino. Ob nedeljah in praznikih so prihajali posebni športni vlaki, ki so vsakič pripeljali več sto sankačev in smukačev. Hoteli so bili tako že v soboto zvečer vsi zasedeni.

Na sankališču »Belvedere« se je zbralo po 200 in več sankačev z različnimi modernimi sanmi. Videti je bilo mogoče dame v raznobarvnih puloverjih in športnih hlačah ter veliko število sankačev in smukačev v najmodernejših krojih. Na Ravneh so se izvajale dirke smukačev pod strogim vodstvom. Tekmovalo je tudi devet najboljših sankačev in trije zmagovalci so bili obdarovani. Za smukaški šport je deloval kot učitelj slovenski turistični pisatelj g. Rudolf Badiura.

V Bohinju je bilo zelo živahno. Deželna zveza za tujski promet je priredila smučarske tečaje za začetnike in za izkušenejše smučarje pod vodstvom g. Julija Ringla. Tečajev so se udeleževale dame in gospodje, ki so prebivali po hotelih v Bohinjski Bistrici.

Meseca januarja in februarja so se prirejale tekme za sankače in smučarje.

V Bohinju je bila v preteklosti zima zelo vesela in glasna, kakor da bi bila sezona na vrhuncu. Čisti, kakor kristal jasni zrak, zimsko sinje nebo, naše veličastne gore v snežnem hermelinu kakor okameneli kralji, nad vsem tem pa še čudovito sonce, ki daje Bohinju prelestno vabljivost. Mislim, da je naša zgodovina zelo bogata in če želimo uspeti na nekem turističnem področju ter delovati v skladu z naravo, se moramo samo ozreti malo nazaj in videli bomo, da imamo resnično velike možnosti za uspeh.

zbrala in uredila Vesna Cesar