S predsednikom sta občino Bohinj obiskali tudi državna sekretarka za okolje na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreja Jerina ter dr. Marija Markeš, ki vodi Sektor za ohranjanje narave pri Direktoratu za okolje MKO. Zato se je po kratkem pogovoru s predstavniki občinske uprave Pahor pogovarjal tudi s predstavniki bohinjskih agrarnih in krajevnih skupnosti, ki ležijo v območju TNP.

Na predsednikovo vprašanje, kaj je osnovni problem bohinjske občine, je župan Franc Kramar odgovoril, da je to Zakon o TNP. Kar so s svojimi pričevanji potrdili tudi predstavniki agrarnih in krajevnih skupnosti. Državna sekretarka Jerina je po pozornem poslušanju njihovih problemov povedala, da »tukaj živeči ljudje okolja niso pokončali, ampak so vedno delovali sonaravno.«

Predsednik je predlagal dogovor z županom, da »Bohinjci do 1. Septembra pripravijo predloge, kako spremeniti zakon, da bo zadovoljiv zanje, za lastnike v območju TNP«, in ga prosil, da naj pošlje te predloge na MKO. »Zakon mora biti življenjski, sa je pisan za ljudi!« je poudaril Pahor. Predlagal je še, da bi šla jeseni skupaj z županom na en deloven dan, tekom katerega bi se srečala z ljudmi s konkretnimi problemi. Zraven bi povabil tudi direktorja JZ TNP.

Marija Markeš pa je predlagala, naj se pripravi seznam konkretnih težav, da se bo pregledalo, ali se res ne da storiti, kot si želijo lastniki. »Da pogledamo, ali se na kakšni instituciji kdo dela norca,« je dejala Markeševa.

Po kosilu, ki je predsedniku služil tudi kot kratek odmor, pa se je Pahor s svojimi sodelavci v Bohinj Park EKO hotelu sestal tudi s predstavniki turizma in turističnih nastanitev. Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je v svoji predstavitvi bohinjskega turizma izrazil željo, da bi bil tudi Bohinj na nivoju države prepoznan kot turistično središče poleg Bleda, Ljubljane in Portoroža ter da bi država prepoznala bohinjske turistične produkte za primerne za uvedbo tudi drugod po Sloveniji. »Tak produkt je Festival alpskega cvetja, ki se letos izvaša v štiri države,« je pojasnil Langus.

Predsednik Pahor je vse predstavitve in govore z zanimanjem poslušal, potem pa povedal, da mora Slovenija kot celota delati na kvalitativnem in ne na kvantitativnem turizmu. »Turizem je na ravni Slovenije tista gospodarska panoga, ki v gospodarstvu tudi v tej krizi prinaša presežke,« je poudaril predsednik in dodal, da je glavno vprašanje, ki si ga moramo začeti zastavljati, »kaj se da narediti, in ne, česa vsega se ne da.«