Člani KO ZB Polje Bohinj smo jo obiskali in ji čestitali ter zaželeli zdravja in sreče. S svojim obiskom in čestitko jo je razveselil tudi župan Občine Bohinj Franc Kramar.

Ivanka Malej, roj. Rožič, se je rodila v kmečko delavski družini, v kateri je bilo enajst otrok. Ivanka je bila osma po vrsti. Dva od njenih sorojencev pa sta umrla še majhna. Na svoje otroštvo ima Ivanka lepe spomine, še posebej na očeta Matevža in mamo Marijo, ki sta lepo vzgajala in skrbela za številčno družino.

Po končani osnovni šoli, v času druge svetovne vojne, se je izučila za šiviljo. Njena prva zaposlitev je bila v Naklem pri Kranju.

Zaradi odhoda brata Matevža v partizane junija 1943 so bili njeni starši, brata in tri sestre izseljeni v Nemčijo. Sestri Angelci je uspelo pobegniti iz Nemčije in se pridružiti partizanom. Brata Matevža pa so Nemci leta 1944, ko je zašel v zasedo, ubili.

Po izselitvi družine so se Ivanka in dve sestri vrnile domov in naprej skrbele za očetovo kmetijo. Ob skrbi in delu na domačiji so bile vse tri aktivne članice OF.  Na njihovem domu je bilo zbirališče hrane za partizane, imeli so tudi javko za kurirje in obveščevalce, ki so dnevno prihajali k njim.

Družina se je vrnila iz izseljeništva in Ivanka je ostala doma, pomagala pri kmečkih delih, vse dokler ni spoznala Franca Maleja. Leta 1948 sta se s Francem poročila in preselila na Laški  Rovt, na njegov dom.

V zakonu sta se jima rodila hči Marija in sin Pavel. Ivanka je bila zaposlena v takratnem hotelu Kompas, tam je bila do upokojitve.  V letu, ko se je upokojila, se je z družino tudi preselila v novozgrajeno hišo na Laškem Rovtu, kjer živi še sedaj.

Kot zanimivost naj povemo, da je Ivanka s pomočjo članice mladinske organizacije s Kamenj Marico Skočir (Tajčevo) naredila  slovensko zastavo. Blago, iz katerega sta jo naredili, pa je bilo: za belo domača kotenina, za modro del ameriškega padala in za rdečo razzrezana nemška zastava. Na zastavi, ki sta jo izdelali z Marico, je bil ročno izvezen napis: "V slogi in bratstvu k svobodi 1945".

To zastavo so kasneje kot nagrado podarili zmagovalcu v tekmovanju med odredi 9. Korpusa prav Jeseniško-bohinjskemu odredu. Prvi zastavonoša je bil Andrej Črv, ki se je kasneje poročil v Staro Fužino k Matiježu. Vse to je dokumentirano v Knjigi Jeseniško Bohinjskega odreda (str. 233-300). Zastava  je sedaj shranjena v Muzeju revolucije v Ljubljani.

Za kurirje je Ivanka sešila tudi bele palerine, da so se v snegu lažje skrili. Ranjenega Jurjovega Toneja s Kamenj je palerina rešila, Nemci so ga zaradi snega in beline zgrešili.

Kot dolgoletna članica Rdečega križa je Ivanka dobila več priznanj, naj omenimo najbolj žlahtnega: Zlati znak Rdečega križa Slovenije.