Logo MojaObčina.si

Bled

DANES
26°C
16°C
JUTRI
29°C
14°C

Razkošje v prostoru

Ni dvoma, da smo si na Bledu enotni, da je skrajni čas, da se začne z gradnjo JRC. Toda, ali cilj res upravičuje rešitev kot je leta 2020 ponovno potrjen zadnji odsek na veljavni trasi OPPN? Te dni se na youtubu lahko popeljemo po virtualni cesti na tem odseku trase  od predora v Megrah do priključka pod Pristavo (veljavna trasa). Cesta je opremljena z raznovrstnimi protihrupnimi ukrepi: vkop ceste, pokrit vkop, nasipi, zasaditve, ki naj bi odvrnili pozornost od nasilnega posega v poseljen vaški prostor. Pri virtualni predstavitvi gre za izrisano utvaro in zavajanje, saj prikaz razmerij v prostoru odstopa od dejanskega stanja v naravi.

Toda, ali bi to moralo presenečati? Niti ne, saj je projektant isto podjetje, ki je leta 2008 podalo strokovno mnenje, da varianta CI-A “tehnično ni izvedljiva“. Šele verificiran načrt idejne zasnova po varianti CI-A (2020) je takratno “(ne)strokovno mnenje“ ovrgel. Ocena projektanta iz Novega mesta, ki je načrtoval  idejno zasnovo za varianto CI-A , - neobremenjenega / nekontaminiranega z dolgo zgodovino nastajanja projekta in neodvisnega od javnosti prikritih interesov posameznikov, ki bi jim varianta CI-A prekrižala njihove načrte v območju trase, je bila, da velja s projektom nadaljevati. Ocena, utemeljena na ugotovitvah preliminarne primerjave obeh variant je bila, da “bi lahko čas priprave strokovnih podlag, študije in pravne podlage za dovolitev posega znašal predvidoma 3 leta“. Toda občinski svet je odločil drugače  in ponovno potrdil veljavno traso. Svojo odločitev so med drugim utemeljili na upoštevanju predhodnih mnenj nosilcev urejanja prostora (NUP), posebej MORSa in ZGS, ki sta traso ocenila za nesprejemljivo. 

Mnenje – kriterij odločanja

Predstavitev ugotovitev preliminarne primerjave variant, ki jo je  pripravil zunanji sodelavec občine (dr.A.M.) je bila bolj kot ne tendenciozna in sugestibilna. V zadevi se je predhodna mnenja NUP  k idejnemu načrtu CI-A primerjalo z načrtovano arhitekturo veljavne trase (OPPN), ki je bila sprejeta z LN (2002) na osnovi zakonodaje  iz leta 1986. Torej, tudi veljavno traso bi bilo potrebno preveriti v luči danes veljavnih predpisov, ki so se v preteklosti večkrat spremenili.

Ve se, da so strokovna mnenja nemalokrat rezultat tihega zavezništva med občino in izvajalci in znano je, da župan spremembi trase na predmetnem odseku nikoli ni bil naklonjen. Neskončnost njegovega županovanja  je v primeru projekta JRC nedvomno toksična. Njegovo izjavo, da “je občina naredila vse kar je bilo v njeni moči“ bi dopolnila z  dolgoletno izkušnjo v zadevi JRC, da je namreč občina naredila vse kar je bilo v njeni moči, da se potrdi veljavna  trasa, ne pa da se potrdi boljša rešitev za Bled. V tej luči naj osvetlim tudi mnenji ministrstva za obrambo (MORS) in območne enote za gozdove na Bledu, ki sta prostorsko ureditev po varianti civilne iniciative Mlino (CIM) ocenila za nesprejemljivo in posledično že v izhodišču zrušila alternativno varianto CI-A. Bralec ima možnost, da si ustvari svoje mnenje.

Stališče in predhodno mnenje MORS: “Varianta CI-A sicer na samo strelišče ne posega, poteka pa neposredno ob meji varnostnega pasu, zaradi česar se poveča tveganje pri zagotavljanju varnosti med izvajanjem streljanj. Poleg tega je v srednjeročnem obdobju predvidena prenova in ureditev strelišča za možnosti različnih usposabljanj streljanja, zato je možna sprememba oz. širitev varnostnega pasu strelišča na širše območje in bi imelo lahko vpliv na načrtovani obvoznici po varianti CI-A“. Za MORS je iz navedenih razlogov predlog variante CI-A nesprejemljiv.

Strelišče meji na Savo Bohinjko, na drugi strani iste reke pa se nahaja že obstoječa cesta skozi Mačkovec, kamor je umeščena tudi že potrjena kolesarska povezava Bled – Bohinj.  To pomeni, da že danes obstaja nevarnost za uporabnike  obstoječe ceste skozi Mačkovec, po kateri dnevno vozijo težki tovornjaki do čistilne naprave in centra za zbiranje smeti ter jo bodo v prihodnje uporabljali tudi kolesarji.  Pred leti sta ribiča na Savi Bohinjki že imela izkušnjo, da so jima krogle s strelišča švigale okoli glav! Kako je bila lahko, upoštevajoč vse znane okoliščine, potrjena kolesarska pot na odseku skozi Mačkovec? In kako občina aktualno zagotovlja varnost  na tem območju? Ob napovedi načrtovanih sprememb bi občina ravnala odgovorno, če bi z vidika zagotavljanja varnosti problematizirala predhodno mnenje MORSa, ne pa da ga je uporabila proti variantni rešitvi CI-A. Ob rastočem turističnem obisku, predvsem pa iz obzira do domačinov, bi jih na občini  moralo skrbeti ali je varno, da v turistični občini  ohranjamo strelišče, ki se nahaja na območju tako med domačini kot tudi obiskovalci / turisti priljubljenih sprehajalnih poti. Problem pa niso le izstrelki, temveč tudi hrup, ki se ob streljanju sproža, saj pri človeku in živalih povzroča nemir in strah. In nenazadnje, ali bo to streljanje dodana vrednost k turistični ponudbi obnovljene Pristave? 

 

Predhodno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Bled pa je bilo:“Z vidika gozdarstva in upravljanja s populacijami divjadi, ki sta v pristojnosti naše službe, je južna trasa (CI-A)  nesprejemljiva, saj bo močno posegla v življenjski prostor divjadi oz. v njeno koridorsko vlogo“.

Z umestitvijo južne trase naj bi se po oceni območne enote za gozdove Bled bistveno spremenili življenjski pogoji za vso divjad. Na tem območju naj bi promet že sedaj povzročal velike težave, največji problem pa predstavljajo trki vozil z divjadjo, tako da je obravnavano območje v Mačkovcu že sedaj eno najbolj problematičnih celo na ravni države, med drugim še dodajajo.

Če je to predhodno mnenje tako merodajno,  da je pomagalo zrušiti alternativno varianto CI-A, to pomeni, da v Sloveniji, eni najbolj gozdnatih držav v Evropi,  v prostor ne bi smeli umeščati linijskih objektov (ceste, železnice...), ki fragmentirajo migracijske poti prostoživečih živali? V obravnavanem območju se urban prostor  neposredno odpre v naravno okolje in so trki na cesti neizogibni. Zakaj se problematičnih odsekov ne opremi  s svetlobnimi odsevniki ali akustičnimi odganjalniki enakovredno protihrupnim omilitvenim ukrepom  v življenjskem okolju človeka? In verjetno bi bilo treba zagotoviti ustrezne prehode načrtovano, v skladu z dobro prakso v Evropski uniji (1 ).

 Posebnosti  prostora v obravnavanem območju

Ena od prostorskih značilnosti Bleda je razkošje naravnih danosti, ki jih je v davnini oblikoval ledenik (morene, skalni osamelci, jezero...) in nadgradil človek v prepoznavno kulturno krajino, katere sestavni del sta tudi gručasti vasi Mlino in Zazer. Mirno vaško okolje, odsotnost hrupa, ohranjena naravna in grajena dediščina podeželja je  razkošje v prostoru, ki privlači vedno več turistov k avtentičnemu preživljanju oddiha, prostega časa.  Zakaj torej z  regionalno cesto poseči v ta prostor, saj kljub omilitvenim ukrepom ostaja nasilen in obsežen poseg v življenjsko okolje vaščanov in v varovano ambientalno območje in območja kulturne dediščine?  Nastala bo nepovratna škoda z vplivom na kulturno krajino in na kakovost bivanja vaščanov. Veljavna trasa prostorsko deli celovitost vasi, protihrupni ukrepi pa spreminjajo podobo vasi in njen relief (nasipi!). Hrup in emisije bodo nepovratno preplavili poseljeno območje. Zmanjšala se bo privlačnost prostora za obiskovalce. Gre za ohranjanje celovitosti varovanega območja!

Z vidika poseganja v prostor je celotno obravnavano območje, ki se razteza od južne jezerske obale preko pobočja do Save Bohinjke, problematično oziroma zahtevno. Prostor je zamejen z naravnimi danostmi: vzpetinami, jezerom, reko, potokom, plazljivimi in poplavnimi območji ob Savi Bohinjki na eni strani ter kulturno krajino (Mlinsko polje) in kulturno dediščino (naselbinska, stavbna dediščina) na drugi. Gre za relativno majhno območje,  ki zahteva tehten razmislek o javni koristi odločitve za eno ali drugo varianto. Obe sta tehnično izvedljivi, vsaka od njiju ima svoje dobre in slabe lastnosti. Tako varovanje naravnih vrednot  kot tudi kulturne dediščine sta v javnem interesu.

Če usmeritve prostorskega razvoja temeljijo na zavedanju, da je prostor omejena dobrina, mora biti njegovo načrtovanje dolgoročno naravnano in skrbno usklajeno. “Časovna dimenzija,“ kot kriterij odločanja v zadevi, ima sicer všečen kratkoročen učinek, škodljivost te odločitve se bo pokazala v prihodnosti.

Ali res ne zmoremo pogleda v prihodnost?

Reševanje problema je obtičalo v prejšnjem stoletju. Času primernejša rešitev po varianti CI-A  občinskih oblastnikov ni prepričala.

Če je namen urejanja prostora doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo in s poudarkom na ohranjanju prepoznavnih značilnosti v prostoru ter racionalno rabo prostora, potem veljavna trasa, četudi opremljena z omilitvenimi ukrepi, ne zadovolji nobenemu od zakonskih postulatov.

Če je za gospodarski razvoj podeželskega turizma izrednega pomena varstvo okolja in omejeno poseganje v naravno dediščino podeželja ter zagotavljanje avtentičnosti kulturne dediščine podeželja, je ponovna potrditev veljavne trase  neodgovorna odločitev. Gre za obsežen in nepovraten poseg v prostor.

Če so med stebri turizma na Bledu doživetje narave, kulture in tradicije, zakaj uničenje tradicionalnega vaškega okolja?

Tako kot materni jezik je tudi prostor/ kulturna krajina, avtentičen, pristen prenašalec tradicije / zgodovine in s tem pomemben del narodove identitete. Iluzija je živeti v veri, da pravni režimi varujejo to razkošje v prostoru. Od lepot, prostorskih značilnosti Bleda bomo ohranili toliko, kolikor bomo uspeli ubraniti pred tistimi, ki o prostorskih zadevah odločajo na podlagi napačnih argumentov.

Odločitev vlade (februar 2021), da je projekt JRC prostorska ureditev državnega pomena in 22.4.2022 izdano delno gradbeno dovoljenje je humus, na katerem lahko gojimo upanje. Postopki, ki bodo sledili v prihodnje bodo pokazali, ali se je pri odločitvi za OPPN varianto upoštevalo priporočila nacionalnih razvojnih dokumentov; gre za projekt državnega pomena, ki se ga umešča v prostor nacionalnega pomena. 

Iz dve desetletji trajajočega angažiranja v zadevi JRC imam (žalostno) izkušnjo, ki kaže, da je družbena občutljivost, še posebno lokalnega prebivalstva glede rabe tega dragocenega prostora nizka, bolj kot ne brezbrižna. Servilna lokalna politika, podprta z brezbrižnosjo občanov Bleda, močnega aduta, ki izhaja iz statusa prostora Blejskega kota, v zadevi JRC ni znala izkoristiti. V neenotnem lokalnem okolju s prikritimi zasebnimi interesi glede poteka trase ni bilo uvida, da ponovno potrjena  trasa OPPN ni  edina možna, kaj šele najboljša možna rešitev v dragocenem blejskem prostoru.

Temeljni namen donkihotskega bojevanja za varianto CI-A je opozoriti, da je še vedno čas, da ne vztrajamo pri slabši varianti. In še vedno je čas, da se tudi mladi vključijo v (so)upravljanje tega edinstvenega prostora.

 

Sonja Dornik

 

 

 

 

 

 

 

 

Ad (1 )   Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030

               (Ro.6.1, Obvoznica Bled jug)




Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi