Pozabljeni Blejki

KARLA BULOVEC MRAK (1895-1957) IN ŠTEFKA BULOVEC (1901 -1984)

Sestri Karla in Štefka sta bili rojeni na Bledu. Njun dom je bil Grad 24 pod pečino blejskega gradu. Njun oče je bil  trgovec in posestnik Ivan Jakob Bulovec. Celo življenje je snoval perpetum mobile. Mati Evfemija je bila Grkinja. Njune hčerke so zgodaj osirotele in zapustile domači kraj. Dom jim je pogorel v požaru, ki je 1908 opustošil vas Grad.

   Karla se je šolala pri uršulinkah v Ljubljani, Štefka v internatu v Ljubljani in pri Gospe Sveti. Njuno premoženje je s propadom Avstro-Ogrske izginilo. Karla je študirala kiparstvo v Pragi. Kljub štipendiji je živela v velikem pomanjkanju. Štefka se je šolala za trgovko, bila pisarniška pomočnica in učiteljica na nunskih učiteljiščih v Avstriji in Sloveniji. Karla je med vojnama kiparila v mavcu in glini. Izdelala je osnutek za Cankarjev spomenik in za spomenik Antonu M. Slomšku (1996 ulit v bron stoji pri cerkvi sv. Danijela v Celju). Karla se je 1930 poročila z dramatikom Ivanom Mrakom. Svoje plastike in risbe je razstavljala v Jakopičevem paviljonu  v Ljubljani 1924, 1940 in 1946, v mali dvorani Narodne galerije 1928, v Mariboru 1936 in v Moderni galeriji 1954. Nekaj del je razstavljala tudi v Zagrebu, Parizu, Pragi in Londonu. Med drugo sv. vojno je zaradi pomanjkanja risala na karton in papir. Risala je portrete, svetopisemske motive, cvetlice in mrtve mačke. Po vojni sta z možem živela na robu totalitarnega političnega sistema v težkih razmerah.  Umrla je za tuberkulozo na Golniku.

   Štefka se je med vojno umaknila v Ljubljano. Zaposlila se je v Univerziteni knjižnici. Priznani slovenski bibliotekar in bibliograf dr. Janko Šlebinger jo je uvedel v bibliografsko delo. Svoje življenje je posvetila slovenski knjigi. Postavila je temelje tekoči slovenski bibliografiji (popis vsega tiskanega gradiva, ki izide v državi). 25 let je snovala Prešernovo bibliografijo (izid 1975). To je bila do tedaj najobsežnejša osebna monografska bibliografija pri Slovencih. Izdala je Bibliografijo slovenskih bibliografij 1561-1973, Bibliografijo slovenskega tiskarstva 1868-1968 in več strokovnih bibliografij. Pisala je pesmi. Njena zbirka Sličice je v zapuščini Rokopisnega oddelka NUK v Ljubljani.

Življenje in delo sester  Bulovec bomo predstavili z razstavo v čitalnici blejske knjižnice, ki bo na ogled od 3. do 30. septembra 2020.

Irena Razingar