Ptice so ena bolje raziskanih skupin živali, saj poznamo več kot 10 000 vrst. Niso le  znanilke pomladi, temveč nas posredno in neposredno opozarjajo tudi na okoljske spremembe, pravimo da so bioindikatorji, saj zaznavajo spremembe v ekosistemu.

Pri izbirnem predmetu Organizmi v naravi in umetnem okolju smo se odločili za  prispevek posameznika k ohranjanju raznovrstnosti na Bledu.

Pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere ptice same približajo človekovim naseljem. Če jim ponudimo primerno hrano, bodo prišle na naše vrtove. Ptice si najlažje od blizu ogledamo in spoznamo tako, da izdelamo ptičje krmilnice.

Ptice bodo preživele tudi brez naše pomoči, a jim, ko temperature padejo pod ledišče ali tla prekrije snežna odeja, s postavitvijo ptičje hišice olajšamo življenje, ker tedaj težje pridejo do hrane.

Pri hranjenju  ptic velja osnovno pravilo, da jih hranimo samo s hrano, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki naše hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana.

Tudi s kruhom jih ne hranimo! Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Najbolje je, da kupujete semena za ptice tam, kjer vam jih natehtajo želeno količino. V pakiranih vrečkah s hrano se med mešanico semen znajdejo tudi invazivne tujerodne vrste rastlin, tudi ambrozija, pelenolistna žvrklja ( Ambrosiaartemisiifolial), ki je zelo alergena rastlina, ki povzroča seneni nahod v poznem poletju in jeseni, ko najobilneje cveti.

Ornitologi priporočajo, da naj bo ptičja krmilnica lesena in naj ima streho, hrana pa naj bo dostopna z vseh strani. Ptičjo hišico namestimo tako, da bomo ptice v njej lahko opazovali –  na vrt, teraso ali balkon. Hišico je priporočljivo postaviti v bližino dreves oziroma grmov, da se jim lahko približajo postopno in jih tako ne morejo presenetiti plenilci, recimo mačke.

Krmilnica lahko visi  na žici ali pa je nameščena na kolu, visokem približno meter in pol, paziti moramo le, da je dovolj čvrsto pritrjena.

Ptice moramo hraniti redno, vsak dan, vse do večje otoplitve, ko postopno prenehamo. Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki ptičje hrane in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni in  pogin ptic.

Učenci izbirnega predmeta Organizmi v naravi in umetnem okolju so doma skupaj s prijatelji, starejšimi brati, očeti in dedki izdelali 56 krmilnic. Potekalo je medgeneracijsko druženje, stran od računalnikov, telefonov in televizije. Prav vsi učenci so z navdušenjem pripovedovali, kako dobro so se imeli ob izdelovanju krmilnic.

Alenka Šimnic