Društvo za raziskovanje jam Bled tudi letos organizira prvomajski voden ogled Jame pod Babjim zobom. Vodenja bodo potekala med 10. in 15. uro. Zborno mesto je pred jamo, od koder bo vodenje potekalo vsako polno uro. Do jame sicer vodi markirana pot, ki se začne na označenem parkirišču v smeri Kupljenika. Obiskovalci naj bodo primetno oblečeni in obuti.

Jama se nahaja na nadmorski višini 1008 m, pod približno  100 m visoko steno, s katero se nad Bohinjsko Belo lomi planota Jelovica pri planini Ricman v dolino Save Bohinjke. Vhod je v obliki spodmola z gruščnatim dnom. Pozimi se v spodmolu oblikujejo kapniki in stebri iz ledu. Jama je v dachsteinskih apnencih temno sive do sive barve.

Jama je sestavljena iz dveh rovov, prvi je okoli 300 m dolg, razmeroma visok in širok rov, ki ga sredi prekinja sistem brezen. Sprva je rov dokaj enakomerno visok in širok (cca.5 m), ves v temno sivem apnencu, razen dna, ki ga sestavlja grušč. Prečni profil jame je erozijski, stene pa so drobno preoblikovane, ker vlada v njih mehanično krušenje. Kapnikov ni.

Sledi razčlenjeni del jame z brezni. Dno je kotanjasto, polno grušča in kalcitnih blokov, odpadlih s sten in stropa. Strop je neenakomerno visok in poraščen z redkimi in manjšimi stalaktiti. Stene so mestoma skalne, drugod iz kalcita, ki pa je prevlečen s temnosivo mehanično preperelino. Le mestoma se je nabrala siga.

Zahodno brezno pri galerijah ima navpično steno s 27 m globine, medtem ko je sosednje tako položno, da se da po njem splezati brez tehničnih pomagal do skupnega dna. V dnu vlada grušč iz apnenca in kalcita. Tu se rov razdeli na dva dela. Stara nadelana pot je speljana ob breznih med južno steno in večjim zasiganim stebrom, ki se z razgaljeno skalo in sigo nadaljuje proti dnu brezen. Jamarji imenujemo take ozke prehode galerije. Novi rov (100 m poligon), ki je bil odkrit 7.12.1996, se nahaja na drugi strani brezna.

Kapniški del jame je najlepši, ker je najbolj dekoriran. Galerije se razširijo v kapniško dvoranico, kjer so kapniki in kapniški stebri v skupinah. Žal so številni polomljeni. Skoraj vse stene in strop so v kalcitu.

Sledi nizek zvezni rov, visok komaj za višino človeka. Nad tem rovom je v stropu še sekundarni rov. Tu presenečajo med sigovimi plastmi, ki tvorijo strop, do 8 cm dolgi kristali kalcita, ki so žal poškodovani. So v obliki romboedrov. Stari so okoli 10 milijonov let.

Predzadnja dvorana je do 15 m visoka in široka votlina z vegastim dnom in stropom, skoraj v celoti izoblikovana v kalcitu. Nekateri kalcitni bloki so se odkrušili s kapniki vred, ki imajo sedaj na dnu različno nagnjenost. Okoli dvorane so vidne tudi sigove police, ki so ostanek nekdanjega dna.