Risom v Sloveniji bomo pomagali preživeti tako, da bomo pripeljali nove živali iz romunskih in slovaških Karpatov. Za dolgoročen obstoj in povezanost s sosednjimi populacijami bomo rise doselili tudi na Gorenjsko. V prvih treh letih projekta smo doselili že sedem risov, štirje so bili izpuščeni v slovenskem, trije pa v hrvaškem delu Dinaridov. Gibanje vseh doseljenih risov spremljamo s telemetričnimi ovratnicami, za Gorenjsko pa je najbolj zanimiva pot risa Maksa. Maks izvira iz slovaških Karpatov, izpuščen pa je bil junija 2020 iz prilagoditvene obore v Lovišču s posebnim namenom Jelen na območju Snežnika. Najprej se je nekaj časa zadrževal na območju Notranjske, potem pa mu je uspelo prečkati avtocesto Ljubljana - Koper. Svojo pot je nadaljeval na severozahod Slovenije, trenutno pa se nahaja na območju Triglavskega narodnega parka. Podatki Maksovega gibanja zaenkrat ne nakazujejo na to, da bi se že ustalil in ustvaril teritorij.
Doseljevanje risov skupaj s Triglavskim narodnim parkom in Lovsko družino Nomenj Gorjuše
V sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Lovsko družino (LD) Nomenj Gorjuše, v letošnjem letu načrtujemo doseljevanje risov iz Karpatov na območje Alp v Sloveniji. Z vključitvijo petih risov na to območje želimo ustvariti povezavo med dinarsko (Slovenija, Hrvaška) in alpsko populacijo risov (Švica, Avstrija, Italija) in s tem omogočiti dolgoročen obstoj risov tudi v Alpah. Zaradi nepredvidljivosti odlovov risov v državah izvora (Slovaška in Romunija) ali morebitnih izgub že doseljenih živali se lahko doseljevanje podaljša tudi na več let, in sicer vse do leta 2024.
Vsakega od petih doseljenih risov bomo sprva namestili v že pripravljene prilagoditvene obore, opremili s telemetrično ovratnico ter ga po izpustu spremljali pri vključevanju v novo naravno okolje. V primeru, da se ris ne bi vključil v novo okolje (npr. bo zapustil alpsko območje) ali se bo z njim zgodilo kaj nepredvidljivega (npr. smrt zaradi povoza), bomo ta osebek poskusili nadomestiti z novim.
Priprave na doselitve risov potekajo že od začetka trajanja projekta. Najprej smo začeli s predstavitvami projekta ter sestanki z zainteresiranimi upravljavci. Za tem smo pridobili vsa potrebna dovoljenja ter postavili 2 prilagoditveni obori na Pokljuki ter Jelovici. Z lovci smo tedensko v stiku, priprave na prihod pa se bodo začele po tem, ko bodo živali odlovljene in pripravljene na doselitev. Takrat bo potrebno še enkrat pregledati stanje obor, urediti okolico ter zagotoviti potrebno hrano. Rise v obori bodo hranili in dnevno preverjali lovci, potrebno pa bo preprečiti tudi nezaželene obiske ljudi ter s tem vznemirjanje risov. Lovci bodo z nami sodelovali tudi pri spremljanju risov po izpustih ter mnogih drugih projektnih aktivnostih.
Lokalne posvetovalne skupine in Mladi varuhi risa
Pri projektu se zavedamo, da je za ohranitev risov pomembno sodelovanje s predstavniki lokalnih skupnosti ter lovci, zato bomo javnost redno obveščali o izvajanju projektnih aktivnosti na območju širše lokalne skupnosti. Glavni način obveščanja bodo lokalne posvetovalne skupine (LPS), kamor k sodelovanju vabimo vse zainteresirane prebivalce. Z vključitvijo v LPS lahko predstavite svoje ideje o lokalnih priložnostih in potrebah, povezanih s projektom. Tako lahko tudi pomembno prispevate k učinkovitejšemu izvajanju projekta ter boljši vpetosti ukrepov v lokalno okolje. LPS smo do sedaj organizirali v lokalnih skupnostih iz primorske, notranjske in kočevske regije, 27. januarja pa je potekalo prvo srečanje Gorenjske in Severno Primorske lokalne posvetovalne skupine. Vsi zainteresirani nam lahko pišete tudi na naš mail (life.lynx.eu@gmail.com) ali na naš FB profil.
Prek programa Mladi varuhi risa sodelujemo z devetimi šolami po Sloveniji, med njimi z Gimnazijo Franceta Prešerna v Kranju, OŠ Josipa Vandota v Kranjski Gori, OŠ Mojstrana in OŠ Koroška Bela na Jesenicah. Na vsaki od teh šol bomo imeli delavnico ter terenski dan na temo ekologije in varstva risa, program pa smo skupaj z zaposlenimi prilagodili vsaki šoli posebej tako, da so lahko vanj vključile tudi svoje druge šolske aktivnosti.
Več informacij o projektu lahko dobite tudi na spletni strani www.lifelynx.eu ter na LIFE Lynx Facebook in Instagram profilu. V mednarodnem projektu sodelujejo slovenski partnerji: Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave .
Doseljevanje risov v Slovenijo in na Hrvaško je zgodovinski dogodek, kjer naravi vračamo enega izmed ključnih elementov, ki skrbi za zdrav ekosistem. Tako kot daljnega leta 1973 imajo tudi tokrat pomembno vlogo pri preselitvah risov lovci, s svojo naravovarstveno naravnanostjo ter sprejemanjem te vrste kot pomembnega dela ekosistema.
Peter Benedik, starešina LD Nomenj Gorjuše: “Za sodelovanje s projektom LIFE Lynx smo se odločili, ker je bil ris v našem lovišču v preteklosti že prisoten. V zadnjem desetletju smo beležili kar nekaj opažanj, zadnji trdni podatek o prisotnosti te vrste pa je iz leta 2014, ko se je zgodil povoz risa na območju našega lovišča. Zavedati se moramo, da smo lovci naravovarstveniki, ki smo risa v Slovenijo ponovno naselili, sedaj pa imamo priložnost, da tej vrsti pomagamo še enkrat. S tem bomo pridobili tudi nova znanja o tej vrsti. Med lovci vlada strah, kaj bo z vrstami, ki jih pleni ris (srnjad, gams, muflon), sam pa sem mnenja, da ima veliko večji vpliv na divjad človek kot ris.”
Miha Marolt, Triglavski narodni park: “Javni zavod Triglavski narodni park je z velikim veseljem in odgovornostjo sprejel povabilo k sodelovanju v projektu LIFE Lynx. Med temeljne naloge narodnega parka sodi skrb za ohranjanje ekosistemov, naravnih procesov, naravnih vrednot, pestrosti živalskih in rastlinskih vrst. Ris je velika zver, ki s svojo prisotnostjo v naravi kaže na njeno izjemno ohranjenost. Žal je ris za nekaj let iz narodnega parka izginil. Ob 40-letnici Triglavskega narodnega parka mu bomo za darilo vrnili nekaj, kar mu je človek v preteklosti vzel. Z doselitvijo risa v parku ponovno vzpostavljamo neokrnjen naravni ekosistem in hkrati prevzemamo odgovornost, da risa nikoli več ne izgubimo iz naše prečudovite narave.”
Aleš Pičulin, Manca Velkavrh, Urša Fležar, Maja Sever, Jernej Javornik, Matej Bartol, Bojana Lavrič, Rok Černe
