Medičejci

Po velikem zanimanju za Habsburžane v letu 2018, februarja in marca 2019 Muzejsko društvo Bled in Zavod za kulturo Bled pripravljata nova predavanja, tokrat o Medičejcih.

Miloš Klemen Mahorčič, dobri znanec blejskemu občinstvu, nam bo razkrival, zakaj se je v majhni mestni republiki začela renesansa in se od tam razširila na Apeninski polotok in na vso Evropo. Duh renesanse je bil najprej izražen v humanizmu, s postavitvijo človeka v središče razumnega sveta. Razcvetela se je nova umetnost, navdihnjena z antično estetiko enostavnih in jasnih olik, začel se splošni razvoj znanosti, književnosti in filozofije. Predavanja bodo v Festivalni dvorani Bled, vsakokrat ob 19. uri.

link do predstavitvenih filmov:
https://www.mdbled.si/medicejci-vsak-torek-ob-19-uri-v-festivalni-dvorani-bled-od-februarja-do-aprila-2019/

Preporod antičnega duha in umetnosti je spodbujala sposobna rodbina, ki je iz skromnega družinskega posla s suknom ustvarila finančni imperij. Spoznali bomo začetnike njenega rodu ter starejšo in mlajšo vejo Medičejcev, ki so vladali mestu od 1434, kot toskanski vojvode pa v letih 1569–1737. Odlikovali so se kot veliki podporniki znanosti in umetnosti in napravili iz Firenc središče kulture tedanjega sveta. Umetniški sloves mesta je pritegnil mnoge umetnike, ki so ustvarjali v vzdušju, ki je spodbujalo ustvarjalnost in nadarjenost posameznikov. Vrhunec florentinske renesanse, ki je toskansko prestolnico spremenila v eno izmed največjih svetovnih spomenikov slikarstva, kiparstva in arhitekture, je dosegel Lorenzo de Medici, imenovan tudi Veličastni. Ker je na Zemlji ostalo le malo prostora za ambicije Medičejcev, je njihov pogled segel celo med zvezde. Postali so prva vladarska družina po kateri je Galileo Galilei poimenoval štiri lune, ki krožijo v orbiti Saturna.

I.

V času Medičejcev so postale Firence kulturno središče tedanjega sveta. V njihovi grobnici v baziliki svetega Lovrenca je kipar Michelangelo Buonarotti izklesal v dvajsetih letih 16. stoletja sedeča kipa sina in vnuka Lorenza Veličastnega. Po njih se je zgledoval neznani kipar, ki je okoli leta 1560 iz lesa izdelal kipa stražarjev božjega groba. Prvotno sta bila v samostanu klaris v Mekinjah pri Kamniku, sedaj pa sta v Medobčinskem muzeju Kamnik. Kipa, mladi in stari vojščak, sta edini primer umetnostnega vpliva Michelangela Buonarottija v kiparski dediščini na Slovenskem.

II.

Nikolaj Kuzanski, briksenski škof in eden prvih nemških humanistov je obiskal 30. aprila 1458 Blejski grad, 7. maja pa je imel v cerkvi Marijinega vnebovzetja v bohinjskih Bitnjah slavni govor o lastništvu cerkve na Blejskem otoku. Njegovi filozofski spisi o človeku kot središču univerzuma so v 15. in 16. stoletju vplivali tudi na renesančne umetnike – Leonarda da Vincija, Rafaela in Albrechta Dürerja, tudi na slavno Leonardovo Študijo človeških proporcev. Posebnost te študije predstavlja človeški lik, ki s svojo samozavestno držo in izrazom nedvoumno odraža povsem novo razumevanje človeka. Postavi ga v središče sveta in vesolja, v sam center zemeljskega, ki ga zaznamuje kvadrat, in nebesnega, ki je predstavljen s krogom.

Predavanja na temo Medičejci:

5. feb.: Firence in Medičejci

12. feb.: Rojstvo renesanse (Cosimo Starejši)

19. feb.: Družinska politika (Piero in Lorenzo de Medici)

26. feb.: Medičejski papeži (Leon X., Klemen VII., Pij IV. in Leon XI.)

5. mar.: Od meščana do vladarja (Alessandro I. in Cosimo I.)

12. mar.: Medičejki na prestolu Francije (Katarina in Marija Medičejska)

19. mar.: Obdobje ambicij (Francesco I., Ferdinand I. in Cosimo II.)

26. mar.: Zaton (Ferdinand II., Cosimo III. in Giangastogne I.)

MEDIČEJCI

V središču Firenc najdemo obširen trg Signoria, ki ga obdajajo mnoge pomembne zgradbe, med katerimi izstopa veličastni Palazzo della Signoria, ki je že več kot sedemsto let sedež mestne oblasti. Trg je pravi muzej kiparstva na prostem. Na robu trga, nekoliko proč od ostalih kipov, stoji konjeniški kip Cosima I. Medičejskega. Kip je izdelal sloviti flamsko-italijanski kipar Giambologna. Večina mimoidočih se za konjenika niti ne zmeni, kar je velika škoda. Ne-le, da je kip izjemna umetnina vodilnega florentinskega kiparja druge polovice 16. stol., pač je v številnih pogledih nekaj posebnega. Ob dolgi vrsti bibličnih in mitoloških likov, ki jih prestavljajo kipi na trgu, je »bronasti jezdec« edini, ki kdaj, kot človeško bitje, dejansko bil na tem trgu. Poleg bibličnega kralja Davida je Cosimo I. edini upodobljenec, ki je bival kot realna zgodovinska osebnost. Ob tem dejstvu, se seveda takoj postavi vprašanje kdo je bil in kaj je storil, da so ga počastili z monumentalnim kipom na glavnem mestnem trgu?

Postavitev kipa Cosimu I. je vrhunec dolgega procesa preobrazbe florentinske republike v dedno monarhijo. Kipa niso postavili hvaležni meščani, pač pa je nastal kot simboličen dokaz, da je družini Medičejcev končno uspelo zavladati Firencam in Toskani. Cosimo I. je kot pravnuk Lorenza Veličastnega in glava mlajše veje mogočnega družinskega debla Medičejcev dosegel to, kar njegovim slavnim prednikom ni nikoli uspelo. Postal je veliki vojvoda Toskane in osnoval dedno monarhijo. Cosimo I. in njegovi potomci so tako kot kronani vladarji vladali Toskani natančno dvesto let (1537-1737). Umestitev konjeniškega kipa, ki kar prekipeva od vladarske samozavesti, na trg, ki je veljal za središče republikanskih Firenc, je Florentincem jasno pokazala, kdo sedaj vlada mestu. Odgovor na to vprašanje je vse do leta 1737 ostal enak: Medičejci.

Seveda pa se vse skupaj ni končalo le s kipom. Ker je na Zemlji ostalo le malo prostora za ambicije Medičejcev, je njihov pogled segel naprej v onostranstvo in celo med zvezde. Prve dni januarja leta 1610 je sloviti astronom Galileo Galilei odkril štiri lune, ki krožijo v orbiti največjega planeta našega osončja Jupitra. Ko so odkritje potrdili še drugi astronomi, se je Galileo obrnil na svojega nekdanjega učenca in četrtega velikega vojvodo Toskane Cosima II. in mu naznanil odkritje. Slednjega je skromno poimenoval Medičejske zvezde. Cosimo II. je bil poimenovanja nadvse vesel, saj so Medičejci tako postali prva vladarska družina po kateri se imenujejo zvezde. Tako je ostalo vse do danes. Medičejci tega darila niso nikoli pozabili in so stali Galileju trdno ob strani, ko se je ta dve desetletji kasneje soočil s papeško nejevoljo.

Tako medičejske zvezde še danes krožijo okoli Jupitra in simbolizirajo neizmerne ambicije nekdanjih vladarjev Firenc. Le-ti pa so poskrbeli tudi za svoje posmrtno življenje. Od antike naprej in vse do danes si ni nobena družina uredila tako izjemen nagrobnik, kot je kapela princev v Firencah. Je šlo za pretiran ponos družine, katere rodovnik se ni mogel kosati z rodovniki drugih velikih vladarskih družin? Medičejci so trdili nasprotno. Njim samim menda ni šlo za blišč. To kar so hoteli, je le primeren okvir za Božji grob, katerega nakup so načrtovali. Le zaradi miru na Bližnjem Vzhodu je turški sultan prekinil pogajanja z Medičejci. Sicer bi osupli obiskovalci Firenc danes opazovali Jeruzalemski Božji grob in okrog njega pokopane Medičejce.

To so le nekateri utrinki iz bogatega življenja te družine. Njihova dediščina je tako izjemna in obsežna, da se tega ne zavedajo niti največji poznavalci Medičejcev. Kdo ve, morda pa se je naši slavni vladarici Mariji Tereziji ravno med sprehodom po vrtovih palače Pitti, ki sta jo z možem Francem-Štefanom podedovala po izumrtju Medičejcev leta 1737, porodila ideja o zasaditvi krompirja na Kranjskem. Kajti že spet so bili Medičejci tisti, ki so kot prvi v Evropi, že v 16. stoletju v  teh vrtovih načrtno zasadili krompir.