V 93. letu se je poslovila akademska slikarka in častna občanka Občine Bled, gospa Melita Vovk. 

Gospa Melita Vovk se je rodila 14. junija 1928 kot ena od treh hčera Antona Vovka ml. iz znamenite blejske gostinske in hotelirske rodbine. Vse njeno življenje je zaznamovalo slikarstvo. Diplomirala je leta 1951 iz slikarstva pri Maksimu Sedeju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študirala je na Akademiji za uporabno umetnost v Ljubljani, v letih 1951–1953 nadaljevala na specialki za grafiko pri Božidarju Jakcu, kjer je opravila tri semestre in 1972 diplomirala pri Riku Debenjaku. Med letoma 1953 in 1956 je učila na nižji gimnaziji na Bledu, od leta 1957 do 1973 bila v svobodnem poklicu, 1974–1977 višja strokovna sodelavka za scenografijo na Akademiji za igralsko umetnost, od 1978 je bila ponovno svobodna umetnica, upokojila se je leta 1984. Kot pravi sama, je umetniško žilico podedovala po materi, hčerki Irme Polak, slovite slovenske operne pevke v Zagrebu. Leta 1957 se je poročila s književnikom Bojanom Štihom, tudi njuna hči Ejti Štih je izjemna slikarka. Prepotovala je domala vso Evropo. Po letu 1979 je dlje časa je ostala na Nizozemskem, kjer se je poročila s slikarjem Roelofom Frankom. 

Za vsako sliko, portretom ali ilustracijo, je skrit namig za zanimiv roman o njenih potovanjih in iskanju obraza umetnosti. Veliko slavnih obrazov, s katerimi se je družila, je tudi narisala: Božidarja Jakca, Lili Novy, Heinricha Bölla, Josepha Beuysa ... Vseh se je živo spominjala.

Leta 1953, ko se je vrnila s prve rajže po tujini, so osnovali Grupo 53. Sestavljali so jo slikarji Milan Berbuč, Mire Cetin, France Peršin, Marko Šuštaršič, Marjan Tršar ter kipar Drago Tršar in Melita Vovk.

Melita Vovk se je v svojem življenju posvetila slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Njeno temeljno izrazilo pa je risba - sprva čista, realistična, obrisna risba, ki jo je sčasoma s skiciozno potezo dopolnjevala z značilnimi karikiranimi detajli in tako dosegla specifično humorno naravnanost predvsem ilustratorskega dela. Melita Vovk je med drugim tudi dvakratna nagrajenka Borštnikovega srečanja. 

Težišče njenega dela je bila ilustracija. Tako pri delu za mlade in odrasle kot v osnutkih za sceno in kostume se je z bogato likovno ustvarjalno domišljijo in poglobljenim razumevanjem vživljala v literarne predloge. Ilustrirala je nad 80 knjig.

Portretirala je ob kongresih PEN na Bledu, srečala se je s Samuelom Beckettom in Arthurjem Millerjem, kot prva je ilustrirala pravljico Juri Muri v Afriki avtorja Toneta Pavčka.

Od 1956, ko je prvič prispevala osnutke za sceno, se je vse bolj posvečala tudi scenografiji in kostumografiji. Sodelovala je pri več kot 50 predstavah za gledališče.

Napisala pa je tudi več duhovitih potopisov in jih opremila z lastnimi risbami in strokovnih člankov o aktualnih in strokovnih vprašanjih ter spominskih zapiskov. Široka razgledanost, živo zanimanje za družbena dogajanja in vsebino medčloveških odnosov so jo z njej lastno človečnostjo, smislom za humor in blago ironijo ter kritičnostjo vodila pri likovnem in publicističnem delu.

Blejski občani se bomo Melite Vovk spominjali kot drage soobčanke in vedno prijetne, razgledane in duhovite sogovornice. 

Občina Bled