Logo MojaObčina.si
DANES
17°C
6°C
JUTRI
23°C
5°C
Oceni objavo

Ohranitev zeleno – modrega bogastva; poslanstvo in odgovornost vsakega posameznika

Živimo v lepi deželi na čudovitem planetu. Predniki so nam zapustili čisto vodo, veliko gozda in veliko rodovitne zemlje. Ohranili so jih s spoštljivim odnosom in vsakodnevno hvaležnostjo do zemlje in narave. Bolj malo so govorili z besedami, a mnogo povedali in sporočili z dejanji. Skromnost, poštenost, in medsebojna pomoč so bile del slehernega vsakdanjika, hvaležnost za vsak košček večkrat težko pridelanega kruha pa navada stalnica. 

Stik z zemljo in naravo je bil že v rani mladosti obveza in nuja, a obenem najlepša popotnica za razvoj vrednot, spoštljivega odnosa in hvaležnosti. Te se dandanes v prisotnosti polnih trgovinskih polic, navidezne neomejenosti in obilja dobrin večkrat povsem izgubijo. In šele klic bolezni in naravnih nesreč nas opomni na to, da je v našem načinu življenja potrebno nekaj spremeniti.

 

V zadnjih stoletjih in desetletjih smo močno napredovali v razvoju, znanosti in tehnologiji. A kaj, ko smo istočasno nazadovali v povezanosti, prisotnosti, odnosih in empatiji. Več časa kot v realnem, večina preživi v nerealnem digitalnem svetu, ne zavedajoč se tihega pridobivanja zasvojenosti, ki jih ob prepogosti uporabi le ta prinaša.

Opazovanje narave in preživljanje časa v njej, pa naj si bo to na vrtu, med sprehodom v gozdu, gorah ali morju, je najboljši način umirjanja, sproščanja in povezovanja s seboj. V naravi so stvari zelo enostavne, ni pohlepa, ni egov, obsodb, kljubovanj, rdeča nit je stalno prilagajanje, ki nenehno vzpostavlja in ohranja ravnovesje.  Narava je lahko najlepši vzor, naš največji učitelj, če ji znamo prisluhnit, je in tudi bo naš modri rešitelj. Podnebne spremembe in njene negativne posledice pa so njen opozorilni klic s prošnjo po bolj prijaznem in spoštljivem odnosu do nje. 

Naštevamo in sprejemamo vrsto ukrepov, ki bodo zaščitili naravo in planet, edina, zaščita, ki pa jo Zemlja resnično potrebuje, je zaščita pred našo nezavednostjo in neodgovornostjo. Odgovornost pogosto prelagamo na elito voditeljev, s kopico osebnih izgovorov pričakujemo prihod tujih rešiteljev. V resnici pa smo edini rešitelji mi sami, vsak posameznik, predvsem pa odgovorni in zavedni ljudje povezani skupaj. 

 

Množice novih trgovskih centrov ne bo, če jih ne bomo obiskovali. Ekološki, biodinamični, sonaravni pridelovalci bodo zdravo rodovitno zemljo ohranjali, če bomo čim več pri njih kupovali. Čista jezera, reke, cvetoče travnike, sadovnjake, njive in polja bomo ohranili le, če se bomo vsakodnevno skupaj zanje z dejanji trudili. Na Bledu in v Sloveniji imamo zaenkrat še vse našteto, a z današnjim množičnim potrošniškim odnosom se nam lahko zgodi, da bomo marsikaj v prihodnosti lahko občudovali le še na omejenih območjih, v parkih ali še huje, na fotografijah. 

V odnose in ohranjanje naravnih bogastev je potrebno vlagati, ko jih še imamo, saj je njihova obnova, ko jih izgubimo, časovno in stroškovno precej obsežnejša in zahtevnejša. Eden izmed takih primerov so blejski parki, kjer bo zaradi preteklega pomanjkljivega vlaganja v njihovo nego in ohranjanje potrebno precej let in vlaganj, da jim povrnemo nekdanji izgled. Na tem mestu bi se rad zahvalil občinskim svetnikom in občini, ker je v njihovo ohranitev in oživljanje v zadnjih letih začela namenjati precej več sredstev. Izkušnja s parki nam mora biti v opomin in dovolj zgovorna in draga šola, da ne bomo napak ponovili pri še enem velikem blejskem biseru - jezeru, ki za svoje dolgoročno zdravje in ravnovesje ob vsakoletnem povečevanju obremenjenosti prav tako potrebuje našo pomoč. Tu je in bo potrebno sodelovanje vseh posameznikov, ki imamo v tako lepi deželi privilegij bivati in ustvarjati.

Bolj kot razvoj, mi in Zemlja potrebuje(mo) vlaganje v ohranitev. Ne le zeleno-modrega bogastva, ampak tudi ključnih življenjskih vrednot, na katere smo v hitrem tempu življenja in obilja, malce pozabili. Začeti je potrebno že zelo zgodaj, v rani mladosti, saj se spoštljiv odnos in hvaležnost razvijata in krepita z leti. 

 

Šola in šolske aktivnosti namenjene spoznavanju narave lahko pri tem veliko pomagajo, a razumevanja in spoštljivega odnosa do narave ne moreš razviti v šolskih klopeh in nekaj urah izletov v naravi, osvojiš ju lahko le z vsakodnevnim stikom s prstjo, rastlinami in živalmi. Sam sem imel to srečo, da sem lahko odraščal na kmetiji, kjer je ljubezen do zemlje v vsakodnevni družbi živali predvsem pa rastlin skozi pridelavo lastne hrane rasla skozi celotno otroštvo in raste še sedaj. Zato dragi starši; omogočite svojim otrokom stik s prstjo, vključite jih v pridelavo zdrave hrane na svojih vrtovih, razvijajte hvaležen odnos z njimi že v rani mladosti. Sadove svojega dela boste uživali še dolgo vse do svoje pozne starosti.

 

50 cm prsti v povprečju nastaja 10.000 let, ljudje pa tisočletni trud narave v nekaj urah  spremenimo v asfalt in beton, čeprav bi z vlaganjem malce več sredstev, traso ceste ali postavitev trgovskih centrov in industrijskih con lahko postavili na plitvi, manj rodovitni zemlji. Noben trgovski center, nobena nova cestna povezava, nobena trgovina z bio zdravo hrano, nobeno bivanjsko naselje in nobena industrijska cona nam ne bo pomenila nič, če bomo nekoč prehransko večinoma odvisni od drugih držav, ker svojo čudovito rodovitno kmetijsko zemljo namesto za njive, sadovnjake, polja in travnike namenjamo raznoraznim »izboljšavam«, ki »naše življenje navidezno delajo še prijetnejše«… Ali, kot se je lepo izrazil Hubert Reeves; Včasih je res težko razumeti, da častimo nevidnega Boga in obenem uničujemo vidno naravo, nezavedajoč se, da je narava tisti nevidni Bog, ki ga častimo.

 

Naš odnos do Zemlje predstavlja zrcalo naše prihodnosti. Priznati si moramo, da živimo na lovorikah naših prednikov, ki so nam zapustili rodovitno in lepo ohranjeno zeleno-modro deželo, naša preizkušnja, predvsem pa odgovornost pa je, da zeleno-modro bogastvo ohranjeno in živo predamo tudi rodovom, ki prihajajo. Na tem mestu velika hvala vsem, ki si že vsakodnevno prizadevate in se trudite za ohranjanje naše čudovite dežele. 

 

Skrb za zdravo hrano, vodo, zrak in zemljo je in bo temelj naše bodočnosti. In slednjo oblikujejo naša vsakodnevna dejanja. Naj bodo ta zavestno usmerjena k ohranjanju okolja in planeta, na katerem imamo privilegij živeti. Njegova ohranitev ni le človeški izziv, ampak tudi poslanstvo in odgovornost vsakega posameznika, ki mu Zemlja nesebično nudi svoj dom. 

Resnično verjamem, da nam bo dolgoročno gledano to skupaj tudi uspelo. 

 

Dr. Jan Bizjak, Infrastruktura Bled d.o.o

Oglejte si tudi