Na zgornjem Gorenjskem aktivno obeležujejo letošnje leto, ko Slovenija nosi naziv Evropska gastronomska regija.

RAGOR v zadnjih letih veliko pozornosti posveča domači kulinariki. Med letoma 2016 in 2019 je bil kot projektni partner vključen v mednarodni projekt AlpFoodway, ki je raziskoval alpsko prehransko dediščino. Cilj projekta je bila priprava kandidature alpske prehranske dediščine za njen vpis na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine. Posneli so kratke dokumentarne filme o prehranski dediščini na zgornjem Gorenjskem. V Ratečah so izvajali medgeneracijske kuharske delavnice, izdelali skupni meni Rateška južna, ki je dostopen v rateških gostilnah, izdali knjigo Rateška košta – Prehranska dediščina Rateč in posneli promocijski turistični film Dobrodošli v Ratečah!. Vse video gradivo je dostopno na spletnem kanalu You Tube.

Ob koncu projekta AlpFoodway so zaradi izjemne obiskanosti in priljubljenosti nadaljevali z medgeneracijskimi kuharskimi delavnicami. Razširili so jih iz kranjskogorske še na jeseniško in radovljiško občino. Poimenovali so jih KUHAM DOMAče. Na delavnicah pripravljajo domače jedi, ki so značilne za lokalna okolja zgornje Gorenjske. Namen delavnic je ohranjati in širiti znanja o pripravi teh jedi in jih prenesti na mlajše generacije. Od lanske jeseni jih zaradi razmer izvajajo preko ZOOM-a. Udeleženci so bili sicer prikrajšani za vse okuse in vonjave, a je bila udeležba preko spleta omogočena praktično komurkoli. To je povečalo prepoznavnost in priljubljenost projekta širše po Gorenjski. Sodelujejo z lokalnimi gospodinjami, šolami, muzejem, društvi in gostinci. Ob zaključku leta izdajo e-knjižico receptov, nekaj delavnic tudi posnamejo in jih objavijo na spletu.

V letošnjem letu, ko Slovenija nosi častitljivi naziv Evropska gastronomska regija, projekt nadgrajujejo na različne načine. S kulinarično izmenjavo Od tepke do kôce so povezali lokalni skupnosti iz Podbrezij in Rateč. Rateški mojstrici sta v Podbrezjah prikazali izdelavo rateških kôcavih (hruškovih) krapov, podbreški pa v Ratečah izdelavo Podbreške potice iz suhih hrušk tepk. Kulinarično izmenjavo sta s svojo navzočnostjo počastila župana Kranjske Gore in Naklega ter etnolog prof. Janez Bogataj. Pred veliko nočjo so z Gornjesavskim muzejem Jesenice pripravili sklop kulinarično – etnoloških delavnic, v katerih so se posvetili prehranski dediščini velike noči. Posneli so etnološki film o izdelavi prajklnov (cvetnonedeljskih butar) in kuhanju prest, ki jih v Ratečah in Kranjski Gori ob tej priložnosti obešajo na prajklne. Preko ZOOM-a je Cirila Kosmač Rabič iz Mojstrane prikazala izdelavo pehtranove potice, Olga Kajfež iz radovljiškega Društva žensk z dežele pa izdelavo gorenjske prate. Na Jesenicah v sodelovanju z lokalnimi gostinci pripravljajo skupni meni Delavska malca, ki bo popestril obstoječo ponudbo jeseniških gostiln. Meni bo vseboval preproste jedi, ki so bile v jeseniškem okolju značilne zlasti za delavski razred.

S povezovanjem na več nivojih si RAGOR na zgornjem Gorenjskem prizadeva dvigniti zavest o pomenu prehranske dediščine, širiti bogata znanja starejših domačinov in jih prenesti na mlajše rodove, v prakso, na krožnike, v gostilne, skratka, v življenje.

Ambrož Černe, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske