Bled - Iz lepo urejenega in dobro vzdrževanega Grajskega kopališča pogled proti grajski steni in gradu poleti krasijo navadne postovke. Že pogled na steno, ob vedenju, da je kamnina nastala  med starim in srednjim zemeljskim vekom (med permom in triasom), to je pred 250 do 220 milijoni let, in da je starejša od kamnin Julijskih Alp in Dinaridov,  daje zelo zanimiv in spoštljiv  odnos do nje. Če pa steno obletavajo ptice, ki imajo tu naravno bivališče, je to pravi užitek narave in njenih lepot.

Na omejenem območju grajskega hriba je v poletnem času naravno bivališče navadne postovke (Falco tinnunculus L.).  Opazujem jih že nekaj let, lani pa sem začel s štetjem letov  postovk. Lete sem štel večinoma dopoldan, vedno po pol ure. V lanski kopalni sezoni sem jih naštel od 6 in največ 72. Skupaj sem jih na nebu naštel največ 7, kar pomeni, da jih je bilo v tem času na Grajskem hribu najmanj 7. V letošnjem letu sem jih naštel od 3 do 32, in to največ 5 na enkrat. To je seveda premajhen vzorec za kakršno koli sklepanje o trendih številčnosti postovk.  Zanimivo pa je, da sem letos po ognjemetu ob Blejskih dnevih, opazil samo en prelet postovke.  Čeprav je vzorec premajhen, pa vendar razmišljam  o vplivu števila ognjemetov na število postovk.  Verjetno bo ob pogostejših ognjemetih manj postovk in tudi bolj bo stena očiščena manj življenja bo na njej. Isto razmišljam  o drevesih in gozdu na grajskem hribu. Namreč leti postovk so izključno okoli grajskega hriba in letijo najdlje do zvonika cerkev, ne letijo pa čez jezero.

Grajski hrib je naravno okolje za postovke.  Različnimi vplivi  pogoje spreminjajo in najprej spremembe opazimo prav na pticah.  Upam, da zaradi različnih vplivov,  ne bo grajski hrib ostal brez postovk in da jih ne bo človek od nekod prinesel in spustil, kakor smo lovci v letu 1972 začeli naseljevati race mlakarice na jezero.

S prispevkom sem želel opozoriti na manj znane naravne zanimivosti Bleda, ki so pred našimi očmi.

 Jože Skumavec