Bliža se čas praznikov, tisti prosti dnevi, ko se lahko odmaknemo od delovne rutine in si vzamemo nekaj več časa zase. Spodaj si preberite praznični knjižni namig iz blejske knjižnice.

Jaku, Eddie: Najsrečnejši človek na svetu

avstralska književnost

Avtor Eddie Jaku se je rodil leta 1920 v judovski družini v Leipzigu. Sedem let svojega življenja, od leta 1938, ko so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče, se je soočal s človeku nepredstavljivimi grozotami vojne.

Knjiga je spomin; je zgodba o upanju, ki ga lahko najdemotudi v najtemačnejših časih. Takole zapiše: »Spoznanje, da so še dobri ljudje na svetu, to mi je dajalo upanje. Upanje pa je gorivo, ki napaja telo. Človeško telo je najboljši stroj vseh časov, vendar pa ne more delovati brez človekovega duha. Brez hrane lahko preživimo nekaj tednov, a brez upanja, brez vere v druga človeška bitja? Brez tega pademo in se zlomimo. Tako smo torej preživeli – s pomočjo prijateljstva, s pomočjo upanja.« (str.91)

Eddie je preživel. In ker je preživel, se je zaobljubil, da bo vsak dan nasmejan. Da bo preostanek svojega življenja posvetil popravljanju krivic, ki so jih svetu prizadejali nacisti, in da bo vsak dan polno živel. Zaobljubil se je, da bo postal »najsrečnejši človek na svetu.«

Na svoj stoti rojstni dan, leta 2020 je dočakal svojo knjigo, v kateri opisuje svoje življenje in svoj življenjski nazor. Le-tega nedvoumno razkrije naslednja misel oziroma odlomek iz knjige.

 »V Auschwitzu je šlo za preživetje najmočnejših, vendar ne na račun nekoga drugega. Nikoli nisem pozabil, kako je biti kulturen. Vedel sem, da ne bi imelo smisla preživeti, če bi za to moral postati slab človek. Ne obstaja zdravilo za moralo. Ko izgubiš svojo moralo, izgubiš sebe.« (str. 78)

Pomembno branje za tiste, ki ste brali knjigi z naslovoma Kljub vsemu reči življenju da (Viktor Frankl) in Izbira: Celo v peklu lahko zraste upanje (Edith Eger).

Zala Hrast, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica