Ob razstavi Reinholda Pratschnerja v Galeriji Stolp na Blejskem gradu 

Gospod Reinhold Pratschner (1969) je avstrijsko-tirolski slikar in arhitekt, ki že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani. Kot soprog gospe Sigrid Berke, veleposlanice Republike Avstrije, se je pogosto selil iz države v državo in povsod se je kot svetovljan vključeval v sočasno umetniško dogajanje (Beograd, Novi Sad, Kijev, Sofija, Milano, Rim, Dunaj, Pariz, Budimpešta). Njegova razstava na Bledu zaznamuje sodelovaje med dvema državama, zato je bil pri odprtju poleg zgodovinarke gospe Nataše Stergar prisoten tudi župan Občine Bled gospod Janez Fajfar, hkrati pa potrjuje odprtost Galerije Stolp za najsodobnejšo mednarodno umetnost. 

Za slikarja, vajenega velikih galerij in slikanja na velike formate, je bila postavitev v eni najmanjših galerij v Sloveniji izjemen izziv. Kako razstaviti ravno ploskev na zaokroženo steno? Kako postaviti veliko sliko v majhen prostor? Kako ujeti svetlobo v stolpu z majhnimi linami namesto oken, svetlobo, od katere je živost slike tako zelo odvisna?

Za galerijo Stolp je Reinhold Pratschner posebej naslikal deset slik manjšega formata, ki kljub majhnosti ne delujejo kot izseki večjih slik, temveč so celovite in poetične. Razstavil je samo dve večji sliki. Galerijski prostor je obogatil z dvema skulpturama, ki pa sta narejeni iz žice, zato delujeta kakor tridimenzionalni risbi, ki prepuščata svetlobo in mečeta črtaste sence, ki ne temnijo prostora. Če pogledamo sliko skozi skulpturo, lahko te železne črte razumemo kot zunanji poudarek.

Sklupture Reinholda Pratschnerja kličejo predmetne asociacije - ptič, človek v kletki, dekle z dolgimi lasmi), medtem ko so slike abstraktne in vodijo v razsežnost in globino. Ne manjka jim čustvene napetosti, ki se pretaka, sili na površje v stikih raznobarvnih ploskev, ki nikoli niso enoplastne. Prepredene so s črtasitimi zapisi in prekrivajočimi se barvami, ki v podtonih postajajo nekakšne spremljevalne melodije. Zelo močna je s črno določena kompozicija, ki pa je osvetljena z belo, rumeno ali rdečo. Modra, barva miru in modrosti, je elegantno zadržana.

Sam dogodek ob odprtju razstave na blejskem gradu pa je bil še posebej znamenit, saj je bila Pratschnerjeva razstava prva po težkem času, ki ga zdaj prestajajo vse slovenske, tudi svetovne galerije. Galerija Stolp je bila zapisana na seznam številnih galerij, kjer je ta slikar že razstavljal, razstava pa na začetek umetnosti "po virusu", o katerem bomo v prihodnosti govorili kot o mejniku, ki se je zgodil ob koncu prvega četrtstoletja tretjega tisočletja. Prišlo je veliko gostov. To pomeni, da so ljudje čakali na umetnost kot ustvarjeno lepoto. Pratschnerjeve slike so svetle, sijejo, vabijo k odkrivanju neznanih prostorov, zato vlivajo mir in radoživost. 

Ifigenija Simonović