Dnevi slovenskega turizma so včeraj prvič v zgodovini potekali preko spleta in prav digitalizacija je bila ena izmed osrednjih točk premisleka o tem, kaj turizem čaka v obdobju po epidemiji. Trajnostni razvoj in spremenjena pričakovanja in zahteve gosta.
Število turistov je v Sloveniji v prvih 10 mesecih leta upadlo za 46 odstotkov, število prenočitev pa za 37 odstotkov glede na isto obdobje lani. Pri tujih turistih je bil padec prihodov 72-odstoten, njihovih prenočitev pa je bilo za 69 odstotkov manj.
Obseg prihodkov od izvoza potovanj se je v prvih devetih mesecih letos znižal za 56 odstotkov. Do konca oktobra se je na zavodu za zaposlovanje prijavilo skoraj 6000 oseb iz panoge, veliko jih je na čakanju na delo, so podatki, ki jih je predstavil minister Počivalšek.
Načrt za okrevanje turizma je sicer večfazen. Fazi prvega odziva na krizo bo sledila faza okrevanja do približno konca leta 2023. V tej fazi bodo prilagojeni javni razpisi, uvedeni bodo ukrepi za varovanje zdravja gostov in zaposlenih v gostinsko-turističnih obratih. Poudarek bo na domačem in bližnjih tujih trgih, saj bodo turisti v tem obdobju več potovali z avtomobilom.
Slediti pa bo morala faza krepitve odpornosti, ki sega do leta 2026. V tem obdobju bo nujno vlaganje v prestrukturiranje in razvoj turistične infrastrukture. Turizem bo moral biti pomemben del nacionalnega načrta okrevanja in odpornosti s poudarkom na trajnosti in digitalnem razvoju.
Po besedah direktorice Slovenske turistične organizacije Maje Pak ima Slovenija prednost v trajnostnem razvoju, kjer je absolutno v svetovnem vrhu. Evropska turistična komisija prav v teh dneh uvaja sistem po vzoru zelene sheme slovenskega turizma tudi v evropski turizem.
Kot je povedala dr. Ljubica Knežević Cvelbar iz Ekonomske fakultete, okrevanja v obliki črke V zagotovo ne bo. Zato je treba še več vlagati v trajnostni razvoj in predvsem v digitalno transformacijo dejavnosti, saj na tem področju Slovenija peša. Na področju trajnosti imamo znanje in kompetence, na področju digitalizacije pa še ne, zato je to velik zalogaj.
»Po-covidni turist« se bo spremenil. Nujna je ponudba vrednosti, v ospredju ne bo več samo produkt, pač pa občutki pri izkustvu. Prednjačilo bo povpraševanje po doživetjih, povezanih z naravo.





