V zadnjih tednih smo lahko zasledili nekaj medijskih zapisov o (ne)delovanju in (ne)učinkovitosti blejske čistilne naprave. V vseh primerih gre za domneve laične javnosti in novinarjev, ki pa na žalost zapisane na papirju hitro postanejo javno mnenje. Četudi vsebujejo neresnice in navajajo napačne podatke. Tako družba WTE kot občina zagotavljamo, da je delovanje čistilne naprave dobro. Upravljavec je dolžan skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem stalno izvajati meritve in nadzor tako nad dotokom kot iztokom ter ugotavljati učinkovitost čiščenja. Mesečne meritve se izvajajo s strani države pooblaščenega certificiranega podjetja, zaradi krmiljenja čistilne naprave pa jih tedensko izvaja tudi izvajalec javne službe sam. Na iztoku čistilne naprave niso bili nikoli preseženi predpisani parametri za izpust vode v vodotok.

Navajamo primer s konkretnimi podatki. V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem za čistilno napravo Bled je dovoljen izpust fosforja v višini 2 mg/l. V letu 2016 je bilo na izpustu junija 1,22 mg/l, julija 1,68 mg/l in avgust 1,31 mg/l. V letu 2017 je bilo na izpustu junija 1,17 mg/l, julija 1,54 mg/l in avgust 1,88 mg/l. V letu 2018 je bilo na izpustu junija 1,31 mg/l, julija 1,32 mg/l in avgust 1,44 mg/l. Izpusti so torej pod dopustno mejo, ki je predpisana v okoljevarstvenem dovoljenju. Enako velja za dušik.

Čistilna naprava je zgrajena z zmogljivostjo 14.650 populacijskih enot. Poraba vode se v poletnih mesecih oz. v turistični sezoni dvigne v povprečju za 20 %, kar je upoštevano v izračunu velikosti čistilne naprave in ne predstavlja težav pri kakovosti čiščenja odpadnih voda, kar je prav tako razvidno iz monitoringov pooblaščenega podjetja. Večja nihanja kot poraba pitne vode v turistični sezoni so povezana z dotokom izvirskih in padavinskih voda, vendar kljub temu čistilna naprava še vedno normalno deluje, zlasti ob velikih vlaganjih občine v zadnjih letih v ločeno odvajanje odpadnih voda.

Izpust prečiščene odpadne vode se na koncu izteka v Savo Bohinjko in ne v Jezernico kot navajajo nekateri. Najbolj žalostno pri tem je, da tudi takšne napačne podatke širijo tisti, ki se razglašajo na eni strani  za velike poznavalce, na drugi strani pa celo zaščitnike okolja. Pa vendarle je jasno iz vseh dosedanjih strokovnih mnenj, da najbolj škodljivo na stanje Blejskega jezera, posledično pa dolvodno Jezernice in Save Bohinjske, vplivajo slabe kmetijske prakse (prekomerno gnojenje) v jezerskem zaledju in prekomerno hranjenje rib, o čemer se lahko vsakodnevno prepričamo ob pogledu na obalo jezera. Na žalost lokalna skupnost v tem pogledu nima pristojnosti, saj so vode v RS domena državnih ustanov ter monopolov posameznih koncesionarjev.

Občina Bled, WTE d.o.o.