Skupnost Julijske Alpe, ki združuje gorenjske in zgornjeprimorske občine, dobiva novo strategijo razvoja. Strategija bo velik poudarek dala tudi trajnostni mobilnosti na tem območju. Zelo neizkoriščena in lahko bi rekli tudi zanemarjena je Bohinjska železniška proga oziroma Transalpina, nekdanji ponos tega dela Evrope. 

Prve zamisli o tej železniški povezavi datirajo v sedemdeseta leta devetnajstega stoletja. Poseben konzorcij, ki so ga ustanovili v Ljubljani. Polnih dvajset let so nato razpravljali o treh variantah »najkrajše proge do Mediterana«: o t. i. »Loški« progi prek Ljubelja in Škofje Loke ter v dolino Soče, o »Predilski« varianti iz Trbiža prek Predila ali skozi in potem naprej proti jugu ter o »Bohinjski progi«, ki je bila realizirana 34 let pozneje. Bohinjska proga je bila dokončana leta 1906, rednemu prometu so jo predali 19. julija istega leta s slovesnim odprtjem, pri katerem je bil navzoč tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. 

Bled in Bohinj se že nekaj let pogovarjata s Slovenskimi železnicami, da bi le te bolje skrbele za Bohinjsko progo. Obe lokalni skupnosti sta tudi pripravljeni pomagati, kar se da, ter železniški postaji vključiti v svojo trajnostno mobilnost ter turistično ponudbo. 

Na blejski železniški postaji bi na primer Občina Bled v sodelovanju s Turizmom Bled z veseljem uredila info točko, prodajalno lokalnih izdelkov, ponudila v izposojo kolesa in podobno.