Logo MojaObčina.si

Bled

DANES
1°C
-5°C
JUTRI
4°C
-2°C
6539

Bi letos prižgali svečo manj?

Sprva so katoličani ta praznik praznovali 13. maja, papež Gregor IV. pa je praznik leta 835 s tega dne preložil na 1. november. Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po drugi svetovni vojni najprej preimenovani v dan mrtvih, v dan spomina na mrtve pa se je z zakonom o praznikih preimenoval leta 1990. Na ta dan je državni praznik in dela prost dan, kar pomeni, da delavcem ni treba v službo, šolarjem pa ne v šolo.

 

Dan spomina na mrtve v različnih cerkvah praznujejo različno.

V Katoliški cerkvi je to praznik vseh svetih (ali vsi sveti), saj se na ta dan pri mašah spominjajo vseh svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni za svetnike. Navadno na ta dan, ko ljudje obiskujejo pokopališča, prinašajo cvetje in prižigajo sveče, duhovniki opravijo še poseben obred blagoslova grobov.

 

V Evangeličanski cerkvi za 1. november posebnih svečanosti ali bogoslužij ne prirejajo. Se pa na ta dan spomnijo svojih pokojnih, na pokopališča odnesejo rože in sveče. Na nedeljo pred vsemi svetimi in tudi na nedeljo po njih je v cerkvah veliko molitev, ob katerih se ljudje spomnijo svojih umrlih svojcev in jih priporočajo Bogu.

 

Prvega novembra muslimani ne praznujejo. Svojih umrlih se spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramazana. Takrat se ljudje odpravijo na pokopališče in ob tej priložnosti opravijo molitve.

 

Tudi v pravoslavni cerkvi tega praznika ne praznujejo. Pri njih so umrlim namreč posebej posvečene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice, ko se verniki zberejo pri maši v cerkvi ali na pokopališču. Navadno na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom. Duhovnik iz posebne knjižice, ki se imenuje čitula, prebira imena vseh umrlih, ki se jih ljudje spominjajo in zanje molijo.

 

Star slovenski običaj ob prazniku: hlebčki v zahvalo za molitev

Praznik je v slovenskem ljudskem izročilu znan tudi kot vahti. Ob tem dnevu so nekoč otrokom in revežem na pokopališču ali pred cerkvijo delili posebne kruhke, ki so se v različnih krajih imenovali različno, najpogosteje pa prešice, krapvci, vahtiči, krželji, mižnjeki ali tudi samo hlebčki. Ponekod so otroci in reveži obiskali tudi hiše, kjer so dobili hlebčke v zahvalo za molitev, namenjeno umrlim. Takšne šege še vedno poznajo na Koroškem, v Beneški Sloveniji in na Tolminskem.

 

Ob 1. novembru v nekaterih državah prirejajo zabave

Dan spomina na mrtve v različnih državah različno preživimo. V Sloveniji se odpravimo na pokopališča, v cerkve in na spominske slovesnosti, ki potekajo umirjeno, kot izraz spoštovanja do umrlih. V nekaterih državah, kot na primer v Mehiki, pa imajo posebne navade in običaje – pripravijo glasne zabave in se ob grobovih ob glasbi in hrani veselijo dolgo v noč.

 

PREDNIKI VAM NE BODO ZAMERILI, ČE BOSTE PRIŽGALI SVEČO MANJ, POTOMCI VAM BODO ZA TO HVALEŽNI

V zadnjih letih veliko strokovnjakov opozarja, da prižgemo preveč nagrobnih sveč, saj te zelo obremenjujejo okolje. Slovenija naj bi bila med tistimi državami, kjer prižgejo največ sveč na leto.

Okoljevarstveniki priporočajo, da ob dnevu spomina na mrtve pomislimo tudi na okolje in izberemo okolju prijaznejše steklene sveče ali pa jih prižgemo manj.

 

Preprečevanje in zmanjševanje količin odpadkov na pokopališčih v občini Bled in občini Gorje je v okviru projekta Zero Waste naša prednostna naloga, ki zahteva spremembo našega razmišljanja in navad.

 

V Sloveniji prižgemo vsako leto veliko nagrobnih sveč, med 6000 in 7000 ton, kar nas uvršča v sam vrh EU. Vsako leto jih po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje prižgemo 23 milijonov, torej vsak Slovenec v povprečju v enem letu 12. Sveče moramo odlagati v posebne zabojnike, označene z napisom "samo za odpadne nagrobne sveče".

Najslabše so plastične sveče, ki jih kupuje kar 90 odstotkov ljudi. Težava je tako v odpadku, ki se počasi razkraja, kot tudi pri emisijski vrednosti ob sežiganju. Predelava odpadnih sveč je namreč zahtevna, saj je večina sveč sestavljena iz plastike, kovine in voska. Povprečen lonček nagrobne sveče tako parafinske kot elektronske je sestavljen v 33 odstotkih iz plastičnih materialov, med katerimi prevladuje PVC (približno 96 odstotkov), sledijo PP (okoli 2 odstotka) ter PE in PET (od 1 do 2 odstotka). Ker imajo našteti plastični materiali različne kemijske lastnost, jih je treba v fazi razvrščanja dosledno ločevati. V nagrobni sveči so še parafin, ki predstavlja 49 odstotkov skupne teže nagrobne sveče, kovine z 1 odstotkom, 1 odstotek teže pa predstavljajo baterije pri elektronskih nagrobnih svečah. Približno 16 odstotkov celotne mase prevzetih odpadnih nagrobnih sveč predstavljajo nečistoče in drugi materiali, ki jih ni mogoče predelati. Ko se odpadne nagrobne sveče razvrščajo, se jih najprej loči po materialih. Odstrani se kovinske pokrovčke, plastiko pa se razdeli na zgoraj opisane plastične frakcije.

 

 

 

Sveče moramo odlagati v posebne zabojnike, označene z napisom "samo za odpadne nagrobne sveče".

 

 

Okolju prijaznejše so sveče s trikotnikom s številko pet na sredini ali napisom PP, kar pomeni, da je ohišje iz polipropilena, primernega za recikliranje. Pri nekaterih menjavate samo vložek z voskom, ohišje pa lahko uporabljate več let. Trajne sveče so iz stekla in keramike, pri čemer bodite tudi pri nakupu vložka pozorni na oznake za recikliranje. Obstajajo pa tudi sveče, ki za gorenje uporabljajo tekoči vosek, ki ga po potrebi dolivamo. Ekološka solarna sveča deluje na sončno energijo, je varčna, neprekinjeno gori več let in daje enak svetlobni učinek.

 

Pomembno je, da se potrošniki začnemo zavedati, da nista pomembni količina in velikost sveč, ampak nekaj drugega, tisto, kar ni vidno. Načelo »manj lahko pomeni več« je torej ustreznejše za okolje in nas, uresničevati pa ga je treba v praksi, še zlasti, če za to obstaja možnost.

 

SVEČA VESTINA SOLAR – MODERNA, VARČNA IN EKOLOŠKA REŠITEV V SLOGU ZERO WASTE

V primeru, da pokojnikom želite pokloniti svečo, smo v sodelovanju s podjetjem Emma iz Lesc za vas pripravili optimalno rešitev v slogu 'Zero Waste'. To je ekološka elektronska solarna sveča Vestina Solar, ki deluje s pomočjo sončne energije. Na vrhu ima veliko solarno površino, ki sončno energijo pretvarja v elektriko, ta pa napaja polnilne baterije. Sveča ob pravilni uporabi in izkoriščanju naravnega vira energije gori do kar 1000 dni ali približno 3 leta. To je najdlje izmed vseh nagrobnih sveč. Ravno zato, ker jo tako redko menjamo, je zelo ekološka, saj z njeno uporabo ustvarimo zelo malo odpadkov. Prav tako sveča v zrak pri gorenju ne spušča dima ali saj in je dodatno prijazna še do našega ozračja. Ob pobudah prižiganja manj sveč se je smiselno odločiti za solarno svečo, ki nam na sodoben, varčen in okolju prijazen način še vedno omogoča, da se poklonimo spominu na naše drage preminule.

 

  

Vestina Solar ima stekleno ohišje, ki ima zaradi svojih lastnosti izredno visoko stopnjo recikliranja. Steklo po končani uporabi sveče predelovalci zmeljejo in ponovno uporabijo naprej za novo steklovino. Sveča je zaradi steklenega ohišja dodatno obtežena in zato tudi odpornejša, tako da lahko kljubuje neprijaznim vremenskim razmeram, kot so veter, dež in celo sneg. Za nemoteno delovanje potrebuje le 4 ure sončne svetlobe dnevno, gori pa tudi ponoči. Pokrov sveče je iz nerjavne pločevine – ne rjavi, ne izgubi sijaja in ohrani svoj videz tudi po več letih.

 

PRIŽGITE VIRTUALNO SVEČO

 

Pokojnih se najlepše spomnimo s tem, da jih obiščemo na mestu njihovega večnega počitka. To lahko storite tudi, ne da bi ob tem prižgali sveče, in sicer tako, da obiščete spletno stran Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS – www.svecamanj.si, na kateri lahko prižgete virtualno svečo ter z njo počastite spomin na preminule osebe.

 

 

Ob prazničnem času se poveča število tatvin na pokopališčih, predvsem kraje okrasnih nasadov in sveč. Najemniki grobov zato bodite pozorni na nezakonita ravnanja in vedno, ko sumite na kaznivo dejanje, o tem čim prej obvestite policijsko postajo ali pokličite intervencijsko številko 113. Opozarjamo tudi na nevarnost tatvin iz avtomobilov na parkiriščih. Svetujemo vam, da svoje premoženje zavarujete tako, da vrednejših predmetov ne puščate v vozilih, vrata zaklepate, okna pa zapirate. Zaradi varnosti in zavarovanja premoženja najemnikov grobov bo v te namene na določenih delih pokopališč vzpostavljen videonadzor (skladno po ZVOP-1; Ur. l. RS št. 94/07).

 

 

EKOLOŠKI OTOKI ODRAŽAJO NAŠO ČISTOST IN OSVEŠČENOST

Ekološki otoki v Občini Bled in Občini Gorje so namenjeni ločenemu zbiranju kartona in papirja, biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, steklene embalaže in plastične ter kovinske embalaže (mešana embalaža). Na posameznih ekoloških otokih so postavljeni tudi zabojniki za zbiranje zelenega vrtnega odpada.

 

Pogosto smo priča nepravilnemu odlaganju odpadkov v zabojnike za ločeno zbiranje in prepogosto tudi odlaganju različnih odpadkov poleg zabojnikov. Ekološki otoki nikakor niso namenjeni odlaganju kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in drugih posebnih odpadkov (gradbeni material, gume, elektronika..).

 

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica (v nadaljevanju MIR) je 12. in 13. septembra 2018 na pobudo Društva mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije izvedel nadzor nad nezakonitim odlaganjem komunalnih odpadkov na ekoloških otokih v občinah ustanoviteljicah. Ekološki otok (zbiralnica) je namreč urejena površina za prepuščanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, steklena embalaža, mešana embalaža). Zato je na ekološkem otoku dovoljeno odlagati v posodo za odpadke le tiste frakcije ločenih komunalnih odpadkov, ki jim je posoda namenjena.

Namen akcije poostrenega nadzora je bil v zasledovanju cilja trajnostnega in okolju prijaznega načina ravnanja z odpadki, v katerem moramo vsi povzročitelji odpadkov z njimi ravnati odgovorno ter dosledno in pravilno ločevati odpadke že na izvoru.

 

 

V akciji se je ugotavljalo:

- ali so zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov pravilno in pravočasno praznjeni (ali se odvoz vrši v skladu s programom odvoza),

- ali je okolica ekološkega otoka čista (ali pa se odpadki nahajajo poleg zabojnikov za odpadke, so raztreseni po okolici),

- ali kapaciteta zabojnikov ustreza dejanski količini posameznih ločeno zbranih frakcij odloženih odpadkov (npr. prepolni zabojniki za embalažo, kar je posledica, da se embalaža odlaga poleg zabojnikov, premajhna frekvenca odvoza,…),

- ali je lokacija ekološkega otoka ustrezna/smiselna in kaj je odloženo v posameznem zabojniku za ločeno zbiranje (morda celo nevarni odpadki!).

 

V občini Gorje so se akcije udeležili predstavniki izvajalcev javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov Infrastrukture Bled, Občine Gorje (župan), Policijske postaje Bled, novinarka RTV Slovenije, predstavnik Ekologov brez meja in inšpektor ter vodja MIR.

Pregledana je bila ena lokacija ekološkega otoka, in sicer na lokaciji Spodnje Gorje 207:

 

Ugotovitve opravljenega nadzora so:

1. V zabojnikih za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo ter stekleno embalažo , so bili odpadki v večjem delu pravilno prepuščeni.

2. V zabojniku za mešano embalažo so bile najdene vreče z mešanimi komunalnimi odpadki in večjo količino otroških plenic. Pri pregledu vsebine teh nepravilno prepuščenih odpadkov so bili najdeni dokumenti izvirnih povzročiteljev nedovoljenega prepuščanja odpadkov. Občinski inšpektor in policist sta takoj po pregledu opravila razgovor s kršiteljem, zoper katerega je bil začet prekrškovni postopek.

 

Vse ločeno zbrane odpadke, ki ne sodijo na ekološki otok lahko pripeljete v Zbirni center na Rečiški cesti na Bledu, odprt vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.

 

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!