Katarina Katja Kos vedno znova preseneča s svojo literarno žilico in ob prazniku žena je nastala mojstrovina, ob kateri se je zamisliti. Vse najboljše, drage vse, naj bosta dan žena in materinski dan polna vseh pozornosti in spoštovanja, ki si ga za svoj trud zaslužite od najbližjih in vseh, s katerimi se radi družite. 21. marca ob 18. uri pa se vidimo na humorističnem večeru v hramu kulture Zasip. 

ROKE

Ni me sram zgaranih rok in sivih las na vrhu čela,
lasje so sivi od starosti, roke utrujene od dela.

Kaj vse so te roke v življenju nosile!
Po vrhu se vidi, kje tečejo žile.
Več jih je na desni, na delovni strani,
ki drži žlico, kadar me hrani,
svinčnik usmerja, da lahko pišem,
barvice izbira, da lepo rišem,
vrata odpira, pot mi pokaže,
levico umiva, kadar se umaže,
saj leva in desna, roki obe,
ko delata skupaj, vse bolje gre.

A roke so stare in vse bolj tresoče,
ne zmorejo vsega, kar pamet hoče.
Kako naj prikrijem izgled te resnice,
mar vedno naj nosim zato rokavice?
Saj že pogovarjam se kot v rokavicah,
in večkrat molčim ob prestanih krivicah?
Preveč zaboli, če držiš se resnice,
previdno razlagam bolj slabe novice.
Le kadar spoznam, da sem žrtev krivice,
takrat moj pogovor bo snel rokavice.

Ko družba je prava, sem brez rokavic,
sproščen bo pogovor, poln dobrih novic!

Mag. Dragica Marta Sternad Kenda