Mednarodni dan prostovoljstva, ki ga po vsem svetu obeležujemo 5. decembra, letos poteka pod sloganom »Vsak prispevek šteje«. Leto 2025 ima poseben pomen, saj predstavlja uradni svetovni začetek Mednarodnega leta prostovoljcev za trajnostni razvoj 2026. Namen pobude je poudariti ključno vlogo prostovoljcev pri doseganju globalnih ciljev trajnostnega razvoja ter spodbuditi širše razumevanje, da lahko majhna dejanja posameznikov prispevajo k pomembnim spremembam v družbi.

Prostovoljstvo je za marsikoga način življenja, razmišljanja in delovanja, kar povezuje ljudi in gradi močnejšo ter bolj odporno skupnost. Prostovoljstvo pomeni svobodno odločitev pomagati drugim ali prispevati k skupnemu dobremu brez plačila. Lahko je organizirano ali povsem neformalno: od sodelovanja v društvih do pomoči sosedu, podpore prijatelju ali deljenja znanja. V središču prostovoljstva je pripravljenost darovati čas, energijo, razumevanje, nasmeh ali preprosto svojo prisotnost. Uči nas, da imajo tudi majhna dejanja izjemno moč.

Zakaj je prostovoljstvo pomembno za družbo?

1. Povezuje skupnosti

Prostovoljci so pogosto lepilo, ki drži skupnost skupaj. S svojimi dejanji povezujejo ljudi različnih generacij, kultur, prepričanj in življenjskih poti. Ko se ljudje združijo v skupnem cilju – pa naj bo to organizacija lokalnega dogodka, čiščenje okolice, pomoč ranljivim skupinam ali podpora mladim – se zgradi zaupanje in povezanost.

2. Gradi bolj vključujočo družbo

Veliko prostovoljskih organizacij deluje na področju enakosti, človekovih pravic, socialne vključenosti in enakih možnosti. Prostovoljci pogosto delajo z ljudmi, ki so na robu družbe: starejši, invalidi, brezdomci, migranti, otroci iz ranljivih okolij,… S tem zmanjšujejo družbene razlike in širijo kulturo solidarnosti.

3. Prispeva k trajnostnemu razvoju

Prostovoljci so nepogrešljiv del doseganja ciljev trajnostnega razvoja: od varovanja narave, osveščanja o podnebnih spremembah, spodbujanja kakovostnega izobraževanja do podpore zdravju in blaginji. Pogosto prav prostovoljci prvi opozorijo na probleme v lokalnih okoljih in predlagajo rešitve, ki izhajajo iz resničnih potreb ljudi.

4. Krepi družbeno odpornost

V času kriz – naj bo to pandemija, naravna nesreča ali gospodarska negotovost – prostovoljci pogosto delujejo hitreje kot formalni sistemi. Prinesejo hrano, razdelijo zaščitno opremo, nudijo psihosocialno podporo, varujejo naravne vire in organizirajo skupnost. Tam, kjer je pomoč najtežje dosegljiva, so prav prostovoljci pogosto prva opora.

Kaj prostovoljstvo prinese posamezniku?

Prostovoljstvo ni enosmerno dejanje. Čeprav je njegov glavni namen pomoč drugim, ima močan vpliv tudi na prostovoljca.

• Občutek smisla in zadovoljstva: prispevanje k dobrobiti drugih krepi občutek pripadnosti in izpopolnjenosti ter prinaša več optimizma
• Učenje novih veščin: prostovoljstvo ponuja priložnosti za razvoj veščin, ki jih formalno izobraževanje ne zajame vedno – od vodenja in organizacije do komuniciranja in reševanja konfliktov. Mladim pomaga pri karieri, odraslim pri osebni rasti.
• Razširjanje socialne mreže: prostovoljci spoznavajo nove ljudi, kar pogosto vodi v prijateljstva in sodelovanja, ki trajajo še dolgo po koncu projekta.
• Krepitev duševnega zdravja: prostovoljstvo zmanjšuje občutke osamljenosti in stresa ter krepi občutek povezanosti in koristnosti, kar pomembno prispeva k boljšemu duševnemu počutju.

Vsak lahko prispeva – in vsak prispevek je pomemben

Letošnji svetovni dan prostovoljcev poteka pod sloganom vsak prispevek šteje. Prostovoljstvo ni rezervirano zgolj za tiste, ki imajo veliko časa ali posebne spretnosti. Je priložnost za vsakogar, ki želi narediti nekaj dobrega – ne glede na starost, poklic, sposobnosti ali življenjske okoliščine. Znano je, da mnogi ljudje razmišljajo: »Rad bi pomagal, ampak ne vem, kje začeti.« Dobra novica je, da prostovoljstvo ne zahteva velikih časovnih vložkov ali izjemnih talentov. V resnici lahko vsak začne na preprost način.

Začnemo lahko doma ali v soseski

Ponudimo pomoč starejšemu sosedu pri nakupu ali prevozu, sodelujemo pri čistilni akciji ali zasaditvi dreves, pomagamo pri šolskem ali športnem, kulturnem dogodku, … Majhna dejanja pri ljudeh, ki jih srečujemo vsak dan, lahko ustvarijo ogromne spremembe.

Pridružimo se lokalni organizaciji

Nevladne organizacije vedno iščejo dodatne roke: za delo z otroki, starejšimi, osebami s posebnimi potrebami, za naravovarstvene akcije, kulturne projekte ali humanitarne programe. Že nekaj ur na mesec lahko veliko pomeni.

Razdelimo svoje znanje

Imamo spretnosti, ki bi jih drugi potrebovali (računalniško znanje, tuje jezike, mentorstvo mladim, pomoč pri pisanju življenjepisa, urejanju dokumentov …). Deljenje znanja je ena najbolj uporabnih oblik prostovoljstva.

Podpiramo prostovoljce v svoji okolici

Tudi če sami ne moremo več ur mesečno nameniti prostovoljstvu, lahko podpiramo tiste, ki to počnejo, in sicer z donacijo, s promocijo njihovih dejavnosti ali s tem, da se udeležujemo dogodkov, ki jih organizirajo.

Delujemo odgovorno in trajnostno

Trajnostni način življenja je prav tako oblika prostovoljstva – neformalnega, a pomembnega: ko ločujemo odpadke, zmanjšujemo porabo energije in vode, se odločamo za lokalne izdelke, podpiramo pravično trgovino,… S tem prispevamo k dobrobiti skupnosti in planeta.

Prostovoljstvo kot medgeneracijski most

Velikokrat se poudarja, da prostovoljstvo povezuje generacije. Mladi prinašajo energijo, nove ideje in digitalne veščine, starejši pa modrost, izkušnje in potrpežljivost. Ko delujejo skupaj, se učijo drug od drugega, rušijo stereotipe in gradijo bolj odprto družbo.

V času, ko se svet hitro spreminja, medgeneracijsko sodelovanje krepi socialno kohezijo in zmanjšuje osamljenost tako med mladimi kot starostniki.

Vsak izmed nas lahko naredi nekaj – in prav to je najmočnejše sporočilo prostovoljstva.