Vsako leto 21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika, ki ga je leta 1999 razglasil UNESCO. Namen tega dne je opozoriti na pomen jezikovne raznolikosti, ohranjanja maternih jezikov ter spodbujanje večjezičnosti po vsem svetu.

Jezik ni le sredstvo za sporazumevanje, ampak je nosilec kulture, identitete, zgodovine in načina razmišljanja. Ko izgine jezik, z njim izgine tudi del kulturne dediščine človeštva. UNESCO ocenjuje, da obstaja 8.324 jezikov, od tega pa jih je le še okoli 7.000 v aktivni rabi.

Glasovi mladih o večjezičnem izobraževanju

Letošnja tema mednarodnega dneva maternega jezika, »Glasovi mladih o večjezičnem izobraževanju«, poudarja pomen aktivnega vključevanja mladih v razprave o prihodnosti izobraževanja ter izpostavlja njihovo ključno vlogo pri spodbujanju jezikovne raznolikosti, medkulturnega dialoga in bolj vključujoče družbe.

Jezikovna podoba sveta se je v zadnjih letih močno spremenila. Povečane migracije, hiter tehnološki razvoj in vse večje zavedanje o kognitivnih, socialnih ter gospodarskih koristih večjezičnosti so preoblikovali razumevanje jezika v sodobni družbi. Večjezičnost danes ni več razumljena zgolj kot družbena realnost, ampak kot temeljna človeška značilnost in učinkovit pedagoški pristop.

Mladi imajo pri tem ključno vlogo. S svojim delovanjem prispevajo k ohranjanju in oživljanju jezikov, ustvarjajo digitalne vsebine ter s pomočjo tehnologije povečujejo prepoznavnost in vrednost jezikovne raznolikosti. Njihove pobude krepijo povezavo med jezikom, identiteto in družbenim vključevanjem ter hkrati opozarjajo na nujnost izobraževalnih sistemov, da priznavajo in podpirajo jezike, ki jih učenci govorijo.

Kljub napredku pa ostajajo številni izzivi. Po podatkih mednarodnih organizacij kar 40 % učencev po svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga najbolje razumejo. Najbolj prizadeti so pripadniki avtohtonih ljudstev, migranti in manjšinske skupnosti. Reševanje tega problema zahteva izobraževalne politike, ki v središče postavljajo večjezično izobraževanje ter spodbujajo vključevanje, enakost in učinkovito učenje za vse.

Pomembno vlogo pri tem imajo globalne pobude, ki s konkretnimi ukrepi, izmenjavo dobrih praks in dialogom med mladimi, učitelji ter oblikovalci politik ustvarjajo prostor za iskanje rešitev ter krepitev jezikovne raznolikosti v šolah in skupnostih po svetu. Večjezično izobraževanje tako ostaja temelj za zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja.

Zakaj je materni jezik tako pomemben?

Materni jezik je prvi jezik, ki se ga naučimo v otroštvu, v njem oblikujemo prve misli, čustva in doživljanja sveta. Raziskave kažejo, da otroci, ki imajo možnost učenja v maternem jeziku, lažje razvijejo samozavest, kritično mišljenje in kasneje uspešnejše osvajajo tudi tuje jezike.

Tudi sami lahko veliko prispevamo k ohranjanju jezika z branjem slovenskih knjig, podpiranjem lokalnih ustvarjalcev ter ohranjanjem narečij. Prav tako moramo negovati kulturo lepega in spoštljivega izražanja ter spodbujati otroke k branju in pripovedovanju zgodb.

Jezik se razvija in spreminja, kar je povsem naravno. Pomembno pa je, da ga uporabljamo z zavedanjem njegove vrednosti.

Slovenščina, majhen jezik z veliko posebnostmi

Uradni jezik je v Sloveniji seveda slovenščina, na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa med uradne jezike sodita tudi madžarščina oziroma italijanščina. Zaradi številnega priseljevanja v Sloveniji živi veliko oseb, ki imajo drug materni jezik, zato številnim ni omogočeno šolanje v maternem jeziku.

• Prve pisane slovenske besede segajo že v 10. stoletje – najstarejši ohranjeni zapisi v slovenščini so Brižinski spomeniki, ki izvirajo okoli leta 1000. Gre za enega najstarejših zapisov v katerem koli slovanskem jeziku v latinici. Pomembno vlogo pri razvoju knjižnega jezika je kasneje odigral tudi Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi.
• Dvojina - slovenščina je eden od redkih jezikov, ki pozna dvojino. Poleg slovenskega jezika, dvojino uporabljajo tudi: lužiška srbščina, ki jo govorijo v jugovzhodnem delu Nemčije, kašubščina s severne Poljske, čakavsko narečje hrvaškega jezika, škotska galaščina in brezonščina, arabščina in hebrejščina.
• Slovenski jezik govori približno 2,5 milijona oseb po svetu – od tega jih večina živi v Sloveniji (približno 1,85 milijona), ostali pa so poseljeni po vsem svetu, predvsem v sosednjih državah, Nemčiji, ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in Južnoafriški republiki.
• Slovenščina pozna 48 narečij – čeprav se slovenščina uporablja na precej majhnem geografskem območju, jo bogati kar 48 različnih narečji, ki se med seboj močno razlikujejo. Vsa ta narečja pa so združena v 8 narečnih skupin: primorsko, gorenjsko, štajersko, koroško, dolenjsko, panonsko, kočevsko in rovtarsko. Kot pravi slovenski pregovor: »Vsaka vas ima svoj glas«.
• Najdaljša slovenska beseda ima 26 črk – glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika je najdaljša slovenska beseda dialéktičnomaterialístičen – pridevnik s pomenom, ki se nanaša na dialektični materializem.
• Slovenščina je 12. jezik na svetu, v katerega je bila prevedena Biblija – kljub številnim jezikom po vsem svetu, je slovenščina na 12. mestu med jeziki, v katere je bila Biblija prevedena. Prevod smo dobili leta 1583.

Na portalu MojaObčina.si vsak dan dokazujemo, da je jezik most med ljudmi – povezuje generacije, društva, ustanove in posameznike. Naj bo mednarodni dan maternega jezika priložnost, da se spomnimo, kako dragoceno je, da se lahko sporazumevamo v jeziku, ki ga čutimo kot svojega. Slovenščina je več kot le sredstvo sporazumevanja – je del naše identitete. Negujmo jo s ponosom.