Letošnje poletje je precej muhasto, saj se vroči dnevi hitro izmenjujejo z nevihtami in ohladitvami. Dejstvo pa je, da so poletja v zadnjih letih vse bolj zaznamovana z vročinskimi valovi in sušo. Temperature, ki več dni zapored presegajo 30 stopinj Celzija, so postale nova poletna realnost, hkrati pa pomanjkanje padavin povzroča izsušeno zemljo, nižje vodne zaloge in večje tveganje za požare. Podnebne spremembe so vedno bolj očitne – a kako vse to vpliva na naše vsakdanje življenje in kaj lahko storimo sami si lahko preberete v nadaljevanju.

Kako vročinski valovi vplivajo na ljudi?

Visoke temperature niso le neprijetne, ampak predstavljajo tudi resno tveganje za naše zdravje in dobro počutje.

Toplotna izčrpanost in toplotni udar: to je najpogostejša nevarnost, predvsem pri starejših, otrocih in kroničnih bolnikih, zato moramo v času vročinskih valov biti še posebej pozorni na te skupine oseb. Pri visokih temperaturah se lahko zgodi, da telo začne izgubljati sposobnost samoohlajanja, kar lahko privede do toplotnega oziroma vročinskega udara. Eden prvih znakov vročinskega udara in telesnega pregrevanja je visoka telesna temperatura, poleg tega pa je prisotna tudi slabost, vrtoglavica, glavobol in utrujenost.  Če pri osebi prepoznamo te simptome je pomembna takojšnja pomoč, saj je vročinski udar življenjsko ogrožajoče stanje.

Povečano tveganje za bolezni srca in dihal: vročina dodatno obremenjuje srčno-žilni sistem, kar lahko povzroči poslabšanje pri kroničnih bolnikih. Onesnažen zrak, ki se pogosteje zadržuje v vročih dneh, pa dodatno otežuje dihanje.

Motnje spanja in psihično počutje: vroče noči zmanjšujejo kakovost spanca, kar vodi v večjo razdražljivost, slabšo koncentracijo in večjo utrujenost čez dan. Motnje spaja pa povečujejo tudi tveganje za anksioznost in depresijo.

Zmanjšana produktivnost: raziskave kažejo, da lahko daljša vročinska obdobja zmanjšujejo koncentracijo in delovno učinkovitost, saj se telo stalno bori za ohlajanje. To velja tako za pisarniška, kot zahtevnejša fizična dela.

Suša in njen vpliv na okolje

Suša je pogosto »tihi spremljevalec« vročine. Čeprav jo opazimo šele, ko se zemlja popolnoma izsuši, pa ima suša širše in dolgoročnejše posledice.

Kmetijstvo: pomanjkanje padavin zmanjšuje količino kmetijskih pridelkov, saj je voda eden ključnih elementov, ki jih rastline potrebujejo za rast. Manj pridelka pa ne vpliva zgolj na dogodke kmetovalcev, pač pa tudi na ceno hrane v trgovinah – zaradi manj pridelka so pogosto cene višje.

Narava: izsušena tla zmanjšajo sposobnost rastlin, da iz tal črpajo vodo, kar oslabi drevesa in rastline. Suha vegetacija pa pomeni tudi večjo nevarnost požarov, ki lahko le v nekaj urah uničijo velike površine. Spomnimo se požara na Krasu leta 2022, ki se je zaradi suše in vetra zelo hitro razplamtel, gašenje pa je trajalo več dni.

Vodni viri: zaradi pomanjkanje padavin in visokih temperatur se vodostaji rek in jezer znižujejo, kar pa ogroža ribe, dvoživke, ptice in druge živali, ki so od njih odvisne. Nižji vodostaji prav tako privedejo do omejitve pri uporabi pitne vode, zmanjšanju hidroenergetskega potenciala ter oteževanja hlajenja industrijskih naprav ter elektrarn. Zato je v daljših sušnih obdobjih zelo pomembno, da upoštevamo priporočila za ravnanje z vodo.

Gospodarstvo: suša ne prizadene zgolj kmetijstva in naravnega okolja, ampak vpliva tudi na turizem in energetiko. Zaradi suše in posledično nižjega vodostaja rek in jezer so lahko omejitve pri izvajanju vodnih športnih aktivnosti, travniki pa izgubijo svojo barvitost in ob sprehodu naletimo le na pusto posušeno travo. Prav tako pa nižji vodostaji privedejo do manjše proizvodnje hidroelektrarn.

Kaj lahko naredimo sami?

Čeprav kot posamezniki ne moremo preprečiti vročinskih valov ali suše, lahko s preprostimi ukrepi ublažimo posledice in prispevamo k trajnostnemu ravanju.

Varčujmo z vodo:

• zaprimo vodo, ko je ne potrebujemo – na primer: med umivanjem zob ali medtem, ko se milimo pri tuširanju
• namesto kopeli izberimo tuširanje
• zbirajmo deževnico za zalivanje vrta in rož
• zalivajmo rastline zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je izhlapevanje manjše.

Hlajenje brez pretirane porabe energije:

• zaprimo rolete ali uporabimo druga senčila čez dan
• če imamo možnost prezračimo stanovanje čez noč in ustvarjajmo prepih, saj tako lahko hitreje prezračimo
• klimatske naprave uporabljajmo premišljeno, saj povečujejo porabo električne energije in hkrati segrevajo okolico. Boljša izbira je uporaba sobnih ventilatorjev.
• Če imamo možnost, si priskrbimo sobne rastline, saj lahko pripomorejo k znižanju temperatur v prostoru.

Skrb za zdravje:

• pijmo veliko vode, tudi ko nismo žejni
• nosimo lahka in zračna oblačila ter pokrivala
• v najtoplejšem delu dneva se izogibajmo večjim fizičnim naporom, če je to možno
• posebno pozornost namenimo starejšim, otrokom in kroničnim bolnikom, saj so te skupine v času visokih temperatur najbolj ogrožene.

Podpora lokalnim pridelovalcem:

• nakup lokalnih pridelkov zmanjšuje transport in okoljski odts
• z nakupom lokalnih pridelkov pomagamo kmetom, ki se soočajo s posledicami suše in drugih vremenskih razmer

Zelene površine:

• na balkonu ali v okolici hiše zasadite različne rastline, saj zelenje zagotavlja senco, zadržuje vlago in izboljšuje kakovost zraka.
• tudi na balkonu lahko z nekaj lončnicami ustvarimo hladnejše in prijetnejše okolje
• sajenje dreves in grmovnic v mestih zmanjšuje učinek »vročinskih otokov«

Vse pogostejši vročinski valovi in suša so jasen opomnik, da podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja, ampak realnost tukaj in zdaj. Dolgoročne rešitve zahtevajo sistemske ukrepe – od prilagajanja kmetijstva do varovanja vodnih virov – vendar pa tudi majhni, vsakodnevni koraki štejejo. Z odgovornim ravnanjem lahko vsak izmed nas prispeva k blaženju posledic in bolj prijaznemu okolju za prihodnje generacije.