Oceni objavo

Svetovni dan mokrišč: mokrišča in dobro počutje ljudi

Vsako leto, 2. februarja, obeležujemo svetovni dan mokrišč. Ta dan zaznamuje sprejetje konvencije o mokriščih, ki je bila sprejeta 2. februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar, na obali Kaspijskega jezera.

Vlaganje v trajnostno rabo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva (vir: unsplash.com - James Park)

Tematika letošnjega Svetovnega dneva mokrišč je mokrišča in dobro počutje ljudi in v sklopu tega praznujemo odnos, ki so ga ljudje imeli do mokrišč že od nekdaj. Naša soodvisnost je hkrati lepa in krhka.

Mokrišča in človeško življenje sta medsebojno močno povezana, saj ljudje črpamo hrano, navdih in odpornost iz teh produktivnih ekosistemov – mokrišč. Kampanja poudarja, kako so vsi vidiki dobrega počutja ljudi povezani z zdravjem svetovnih mokrišč in vsakega od nas poziva, da cenimo in varujemo svoja mokrišča. Vsako mokrišče je pomembno in vsak trud šteje.

Naše dobro počutje je vsekakor povezano s stanjem svetovnih mokrišč. Od teh ekosistemov, ki ohranjajo življenje, smo tudi odvisni. Zavedati pa se moramo, da morajo biti ti ekosistemi zdravi, če nam želijo še naprej zagotavljati vodo in hrano, podpirati biotsko raznovrstnost, zagotavljati sredstva za preživetje, varovati pred ekstremnimi vremenskimi pojavi in blažiti podnebne spremembe. Ravno v ta namen kampanja izpostavlja tri glavna sporočila, za katera vas vabimo, da jih upoštevate ter delite tudi med druge.

  • Vlaganje v trajnostno rabo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva
  • Mokrišča lahko mestom in prebivalcem zagotovijo številne gospodarske, socialne in kulturne koristi, ki podpirajo blaginjo ljudi
  • Obnova mokrišč je bistvena za premagovanje krize podnebja in biotske raznovrstnosti ter za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v korist vseh ljudi.

 

Mokrišča in kultura

Mokrišča odražajo tesen odnos med človekom in mokrišči skozi tisočletja. Voda je bila skozi stoletja čaščena kot vzdrževalec življenja in je imela pomembno vlogo v večjih svetovnih verah. Že od nekdaj so navdihovala ustvarjalne in duhovne ume človeštva in tako so prispevala k obširni umetniški dediščini vseh kultur po svetu. Ljudje, ki živijo v bližini mokrišč, so okrog le-teh razvili družbeno-kulturne vrednote, ki so sestavni del njihove kulture, duhovnega življenja in trenutnega obstoja. Mokrišča vsekakor zagotavljajo povezanost z naravo, kar prispeva k izboljšanju duševnega zdravja ter dobrega počutja. Ljudje so skozi pesmi, ples in zgodbe izražali spoštovanje do mokrišč, kar je vsekakor bogata tradicija, ki ostaja del vsakdana za mnoge kulture po vsem svetu.

Degradacija mokrišč ima posledice tudi na duševnem zdravju prebivalstva, ki živijo v teh okoljih.

Obnova mokrišč je bistvena za premagovanje krize podnebja in biotske raznovrstnosti ter za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v korist vseh ljudi. (vir: unsplash.com - Sara Cottle)

Mokrišča in podnebje

Mokrišča iz zraka ujamejo CO2 in v sebi hranijo več ogljika kakor katerikoli drugi ekosistem na Zemlji. Šotišča shranijo približno 30 % kopenskega ogljika, kar je dvakrat več od vseh svetovnih gozdov. Obalni ekosistemi modrega ogljika zajamejo in shranijo ogljik v svojih usedlinah do 55-krat hitreje kot tropski deževni gozdovi. Mokrišča varujejo približno 60 % človeštva ob obalah pred nevihtami, valovi, orkani in cunamiji. Mokrišče v velikosti približno 4046,8 m2 lahko shrani do 5600 m3 poplavne vode, žal pa so mokrišča izpostavljena velikemu tveganju zaradi podnebnih sprememb, kar lahko resno prizadene mnoge ljudi.

 

Mokrišča in preživetje

Mokrišča po vsem svetu zagotavljajo več kot 1 milijardo sredstev za preživetje – zagotavljajo nam hrano, zaloge vode, prevoze in tudi lagodje. Več kot 660 milijonov ljudi in njihovega preživetja je odvisno od ribolova in ribogojstva. Prav tako se skoraj 1 milijarda gospodinjstev v Aziji, Afriki in Ameriki zanaša na gojenje in predelavo riža kot glavno sredstvo za preživetje. Polovica mednarodnih turistov išče sprostitev na območju mokrišč, kar omogoča približno 266 milijonov delovnih mest v potovalnih in turističnih sektorjih – to je kar 8,9 %  vseh delovnih mest na svetu. Mokrišča pa ponujajo tudi gospodarske priložnosti za domorodno prebivalstvo, ki se zanašajo na tradicionalna sredstva za preživetje, kar vključuje nabiranje in predelavo zdravilnih rastlin, barvil, sadja, trsja in trav. Tudi kmetje in pastirji iščejo mokrišča, saj jim to omogoča stalno oskrbo z vodo za pašo živine.

Degradacija in izguba mokrišč vodi v začaran krog upadanja biotske raznovrstnosti in s tem poglabljanje revščine. Zato je pomembno, da mokrišča zaščitimo in obnavljamo ekosisteme, kakršna so mokrišča, saj bomo s tem pripomogli k zmanjšanju revščine.

 

Mokrišča in biotska raznovrstnost

Biotska raznovrstnost mokrišč je ključnega pomena za naš trajnostni razvoj. (vir: unsplash.com - Mirko Fabian)

Biotska raznovrstnost mokrišč je ključnega pomena za naš trajnostni razvoj, saj nam zagotavlja hrano, čisto vodo in delovna mesta, prav tako pa nas ščiti pred nevihtami, poplavami ter blaži vplive podnebnih sprememb. Približno 40 % svetovnih rastlinskih in živalskih vrst je odvisnih od mokrišč, žal pa izgube biotske raznovrstnosti narašča in so povezane s spremembami v rabi zemljišč. Na mokrišča in vse rastlinske in živalske vrste v njih pa močno vpliva tudi plastika. Zaužitje, zapletanje in druge nevarnosti, ki jih prinaša plastika, vpliva na več kot 800 morskih in obalnih vrst. Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti medsebojno povezani.

Doseganje ciljev svetovne biotske raznovrstnosti, podnebja in trajnostnega razvoja zahteva zaustavitev izgube mokrišč in hitro povečanje obnove

Za doseganje ciljev svetovne biotske raznovrstnosti, podnebja in trajnostnega razvoja je pomembno, da zaustavimo izgubo mokrišč ter povečamo obnavljanje le-teh.

 

Mokrišča in hrana

Mokrišča so že tisoče let podlaga za razvoj civilizacij, saj ljudem zagotavljajo dostop do rib in druge hrane ter tudi svežo sladko vodo za pridelke in živino. Ribe, pridobljene iz mokrišč so glavni vir beljakovin za več kot 1 milijardo ljudi, riževa polja pa letno nahranijo približno 3,5 milijarde ljudi.

Žal pa so številne ne-trajnostne kmetijske prakse škodljive in uničujejo mokrišča – več kot polovica vseh mokrišč je poškodovanih zaradi kmetijstva. Kmetijstvo porabi približno 70 % vode iz vseh mokrišč na Zemlji. Ribogojstvo raste hitreje kot katerikoli drug sektor proizvodnje hrane.

Zgolj večje spremembe globalnih kmetijskih sistemov lahko pomagajo ohraniti mokrišča ter zmanjšati porabo vode in drugih onesnaževalcev. Hkrati pa morajo zagotavljati prihodnost trajnostne proizvodnje hrane za rastoče svetovno prebivalstvo.

 

Mokrišča in voda

Mokrišča zadržujejo in nam zagotavljajo največ sveže sladke vode, prav tako pa delujejo kot naravni filter za onesnaževalce, zaradi česar lahko varno pijemo vodo iz mokrišč.

Žal pa ljudje porabimo več vode, kakor jo narava lahko obnovi – manj kot 1 % sveže sladke vode je uporabne. Naša poraba vode se je v zadnjih sto letih povečala za šestkrat, letno pa se poveča za 1 %. Skoraj vsi svetovni viri sladke vode so ogroženi – 82 % svetovnega prebivalstva je izpostavljeno visokim stopnjam onesnaženosti pri njihovi oskrbi z vodo.

Načrtovanje mest in vodnih virov, ki vključujejo mokrišča in njihove prednosti prinaša prebivalcem boljše zdravje in dobro počutje. Če bi bolj cenili vodo in upravljanje mokrišč (z varovanjem, obnavljanjem in smotrno rabo) bi lahko imeli dovolj vode za vse.

Mokrišča zadržujejo in nam zagotavljajo največ sveže sladke vode (vir: unsplash.com - Nick Fawings)


(vir. ramsar.org)

Oglejte si tudi