'Naš večer' z Matevžem Červom

V lanskem šolskem letu smo na Škofijski gimnaziji Vipava v okviru praznovanja 20 - letnice začeli z Našimi večeri. Druženja so sledila namenu, na matični šoli gostiti nekdanje dijakinje in dijake, ki s svojim delom ali načinom življenja že pomembno soustvarjajo slovensko in tujo družbeno stvarnost. Zaradi zares dobrega odziva smo sklenili z večeri nadaljevati.

Prvi gost v letošnjem letu, diplomant elektrotehnike Matevž Červ, nas je obiskal v torek, 20. novembra, in nam v predavanju »CERN – vesolje v malem« na poljuden, pristno humoren način (takega smo vsi, ki Matevža poznamo, tudi pričakovali) predstavil svoje delo v tem največjem laboratoriju za fiziko delcev v Ženevi. Laična javnost je za inštitut v zadnjih mesecih lahko večkrat slišala zaradi t. i. božjega delca (Higgsovega bozona), odkritega v velikem hadronskem trkalniku, ki v podzemnem krogu, s premerom 27 km,  objema drugo največje švicarsko mesto.

Matevža je v Cern odpeljala triletna raziskovalna štipendija evropskega programa Marie Curie, ki mu, kot sam pravi, nudi udobno življenje in delo med ostalimi bolj ali manj redno zaposlenimi 10.000 znanstveniki in uslužbenci s celega sveta. Za kako veliko reč gre v Cernu, so nam pokazale fotografije, kako pomembno pa je znanstveno delo pripomoglo k našemu lagodnejšemu življenju, pričajo Matevževe besede, da se imamo cernskim znanstvenikom zahvaliti med drugim tudi za internet.

In kaj je Matevževo delo? S skupino njemu podobnih raziskovalcev skuša ndgraditi senzor z visoko odpornostjo proti sevanju. Upajo, da jim bo do maja 2013, ko se projekt izteče, to tudi uspelo, saj naj bi ga takrat vgradili v ogromni Delfijev detektor. V ta namen gojijo tudi umetne diamante, ki menda spadajo med najboljše 'lovilce' sevanja.

Matevž vidi poseben izziv programa Marie Curie v tem, da te po treh letih tako rekoč 'postavi na cesto' v upanju, da ti je, kot dober starš dal dovolj izkušenj, da se boš v življenju potem znašel sam. In če še enkrat uporabim že prej zapisane besede: vsi, ki Matevža poznamo, smo prepričani, da bo iz Cerna odnesel največ, kar se da. Njegov obisk doma pa je bil tudi priložnost, da k tovrstnemu iskanju znanja spodbudi tudi katerega od sedanjih srednješolcev in študentov.

Obisk vrhunskih športnikov, zaposlenih v Slovenski vojski

Že dva dni po Matevževem predavanju je posebne goste sprejela naša telovadnica: gostili smo namreč slovenske športnike – vojake, ki so se v teh dneh udeležili usposabljanja v Vipavi. Koordinatorja srečanja, major Iztok Velikonja in poročnik Martin Fabjan sta povedala, da je vojašnica v Vipavi med drugim zadolžena za učenje vojaškega protokola in vsak vojak – športnik se je tega usposabljanja dolžan udeležiti.

V Vipavi smo lahko tokrat srečali orodnega telovadca Aljaža Pegana (ki ima tudi ajdovske korenine), metalca krogle Miroslava Vodovnika, badmintonistko Majo Tvrdy, gorsko kolesarko Blažo Klemenčič, triatlonca Bojana Cebina, metalca kopja Matijo Kranjca in jadralko Klaro Maučec. Spremljala sta jih trenerja Jože Vidmar in Aleksander Grajf.

Mogoče zveni pretirano ali pa že toliko krat slišano, vendar je res nekaj posebnega, sukati se med slovenskimi olimpijci, neprecenljivo, če npr. nam premet na drogu ali stojo na rokah demonstrira 21-kratni svetovni prvak. Še posebej je to znanje toliko vrednejše zaradi posebnega spoštovanja do tega, kar športniki predstavljajo kot posamezniki in kot glasniki našega naroda.

Tri ure, kolikor so bili pri nas, so res prehitro minile, veselimo pa se že naslednjega leta, ko naj bi nas, tokrat menda za cel šolski dan, obiskala nova skupina vrhunskih slovenskih športnikov.

Bojana P. Kompara