Dež, dež, dež. Tako je bilo tudi jutro, ko smo se na četrtkov pohod za dušo in srce, pod dežniki, pohodniki zbirali na običajnem mestu. Prišlo nas je le za pravljično število.  Ker vemo, da slabega vremena ni, smo zakorakali čez šturski plac proti Žapužem. In komaj smo naredili nekaj korakov, dežja ni bilo več.  Dežniki so ostali zaprti do konca pohoda. Šli smo mimo šturske šole in čez Ribnik. Ogledali smo si številne novogradnje na Ribniku. Tu smo zavili na kolovozno pot in prišli v naselje Žapuže, kjer stoji cerkev svetega Martina. Žapuže so naselje, ki se razprostira v bližini Ajdovščine in ima več zaselkov. Skozi nekatere smo se tudi sprehodili. Iz Žapuž izhaja nekaj naših pohodnikov. Dva pohodnika, ki sta svojo mladost preživela v Žapužah, sta nam povedala  dogodivščine iz svoje mladosti in zanimivosti kraja.  Z nekaterimi, ki še živijo tukaj, smo se srečali, malo poklepetali in posladkali še z zadnjim jesenskim  grozdjem. Povzpeli smo se na Žepovski hrib, od koder je lep razgled na Vipavsko dolino. Tudi mi smo ga imeli. Oblaki proti morju so že razkrivali modro nebo, vasi na drugi strani so bile obdane z meglicami. Pod Žepuškim hribom je več vodnih izvirov, ki nudijo najčistejšo pitno vodo. Ustavili smo se pred hišo, na kateri je vzidana plošča v spomin dr. Antonu Breclju, znanemu zdravniku, piscu in politiku. Nato smo pot nadaljevali  po zgornji  strani naselja in se čez Ribnik vrnili.

V prijetnem klepetu in dobri volji sta dve uri hitro minili, prav tako tudi čas ob kavici na koncu pohoda, ki je tudi tokrat pobožal dušo in srce.

DU Ajdovščina