Po dveh prazničnih četrtkih je bilo za starim mlinom spet živahno. Na prvem letošnjem pohodu smo se zbrali, željni narave in družbe, četrtkovi pohodniki za dušo in srce.  Prve jutranje besede so bile: »Srečno in zdravo leto 2026«. Jutro je bilo mrzlo, ….  termometer je pokazal kar minus devet  stopinj. Sneg  je pobelil tudi našo dolino, tla so bila poledenela, rojeval se je lep dan. Zato je bilo potrebno izbrati vremenskim razmeram primerno pohodno pot. Odločili smo se, da korake usmerimo proti Vipavskemu Križu. Previdno smo se sprehodili po poledenelih ajdovskih ulicah. Hodili smo ob železniški progi, po kolovozni poti in skozi podhod pod avtocesto, po cesti proti Križu, ki je bila tudi delno poledenela.  Kmalu se nam je odprl pogled na s soncem obsijan Čaven in Vipavski Križ pred nami. Čudovit je bil pogled na bele hribe Gore.

V zgodovinski kraj na vrhu griča, Vipavski Križ, smo vstopili skozi obokan vhod.  Kraj je prvič  omenjen v 13. stoletju, bil je obrambna utrdba Goriških vrat. Kraj sodi med najlepše zgodovinske in kulturne spomenike v Sloveniji. Večina zgradb je spomeniško zaščitena. Najstarejši del naselja ima ozke ulice in trge, hiše so stisnjene v zavetje obzidja. Obdan je z vinogradi in sadovnjaki, lepi razgledi segajo po Vipavski dolini. V centru kraja je cerkev sv. Križa iz leta 1200 in kapucinski samostan sv. Frančiška Asiškega. Kraj je bil v zadnjih letih lepo obnovljen. Na pročeljih hiš smo si ogledali slike o življenju domačinov v preteklosti. Sprehodili smo se po ulicah in si ogledali jaslice na prostem, ki so že tradicija tega kraja v božičnem času. Razstavljene so pred hišami, na okenskih policah, stopnicah in v kotih ulic, vse delo pridnih domačinov. Na razgledni točki s pogledom na Čaven smo se postavili pred objektiv. Prijazna domačinka Iva nas je, glede na mrzel dan, postregla z okrepčilom.

Vrnili smo se delno po isti, delno po drugi poti, po makadamskem in travnatem kolovozu. Čeprav je sonce že toplo grelo, ledenih zaplat  ni omehčalo. Držale so jutranje besede. Srečno smo se vrnili in šli na kavico, ki nam je skupaj s sončnimi žarki v  Baru Sonček  pregnala mraz in pogrela dušo in srce.

ms, Društvo upokojencev Ajdovščina