Vreme, ki nam večkrat  daje smerokaze za naše pohode, je tudi tokrat pokazalo v drugo smer od načrtovane. Napovedan dež okrog poldneva ni zamujal, tako da smo se s pohoda, ki smo ga malo skrajšali, vrnili pred dežjem. Namesto peš iz Ajdovščine smo se zapeljali do Dolge Poljane, od koder smo nadaljevali peš med hišami skozi vas in mimo nasadov že cvetočih marelic. Postali smo pri obzidanem vaškem koritu z vodo, ki stoji  ob cesti pred  vzponom v Budanje. Postavila pa ga je KS Dolga Poljana leta 2010. V Budanjah smo po ozki ulici prišli do cerkve sv. Nikolaja, zgrajene v letu 1897. Mimo cerkve in otroškega vrtca smo zavili navzgor. Pri smernih tablah in še enem kamnitem zidu s koritom smo prešli na kolovoz, se korak za korakom počasi vzpenjali. Mimo pašnikov, kjer nas je pozdravil lastnik, smo se pričeli spuščati po poti med borovci.  Še po ozki stezi, čez katero teče majhen potoček, ki je stezo naredil  blatno, je bilo potrebno, da so čevlji ostali čisti, korak usmeriti malo sem, malo tja. Na majhni jasi smo ugledali cerkev  sv. Ahacija.  Postavljena je na nadmorski višini 286 metrov. Lahko bi tudi rekli, da je skrita v gozdu med vasema Budanje in Vrhpolje. Od daleč je skoraj ni opaziti, tudi razgledov od cerkve ni. Zgrajena je bila v sredini  19. stoletja. Krajša pot do sv. Ahacija vodi tudi iz Vrhpolja, dve poti pa iz Budanj. Ob robu gozda je več  klopc, kjer si obiskovalci lahko odpočijejo. Tudi nam se je prilegel krajši počitek z malico. Za spomin smo pred cerkvijo naredili še skupinsko fotografijo. Nato smo se vračali po spodnji poti skozi Budanje v Dolgo Poljano. Pot nas je vodila najprej navzdol po kolovozu, po asfaltni cesti, skozi ozke vaške ulice, tudi čez travnik in skozi vinograd. Ob poti  ne moreš spregledati, da so te vasi bogate z vodo. Šli smo mimo nekaj lepo urejenih vodnih virov in več manjših izvirkov. Zato obiskovalci teh krajev zagotovo ne bodo žejni.

Visoko na nebu so nas spremljali oblaki, ki kljub svoji sivini, niso zakrivali razgledov na vasi pod nami: Duplje, Vrhpolje, Log  in vasi na oni strani ceste proti Krasu ter do obronkov Gore. Tako kot vsak četrtkov pohod, je bil tudi današnji darilo za dušo in srce.

ms, DU Ajdovščina