Največkrat sem predstavljena kot športnica in študentka prava. Sama bi se predstavila kot preprosto, delavno in vztrajno punco, ki ji ogromno pomeni družina in dobra kava.
Ljudje vas poznajo kot odlično kolesarko. Kdaj in kako ste razvili ljubezen do kolesarstva? Kdo vas je nad kolesarjenjem navdušil?
Nad kolesarstvom sem se navdušila že kot majhna deklica. Takrat so vsi v družini (brat, sestrična, bratranec) kolesarili in seveda sem se želela preizkusiti tudi sama.
Ker sem bila najmlajša sem jim vedno skušala slediti in menim, da so bili prav oni moja prva motivacija za vse treninge in tekme. Svojo prvo tekmo sem odpeljala z devetimi leti, spomini nanjo pa so še vedno živi. Bilo mi je tako težko, da sem celo tekmo jokala, a se nikoli nisem predala in uspešno prišla do cilja. Od takrat se je ljubezen do kolesarstva le še stopnjevala in lahko rečem, da je to eden najlepših športov.
Prekolesarili ste kar nekaj tekem. Katera vam bo ostala še posebej v spominu?
Res je. Nastopila sem na številnih tekmah, najbolj pa si bom zagotovo zapomnila svoj prvi olimpijski nastop v Londonu, leta 2012. Šlo je za tako posebno tekmo oziroma za izpolnjeno življenjsko željo, česar se enostavno ne da pozabiti.
Letos ste se odločili zaključiti kariero. Boste pogrešali kolesarjenje?
Poslovila sem se od tekmovalnega kolesarstva, ne pa od kolesarjenja nasploh. Še vedno grem na kolo in menim, da bo kolesarjenje vedno del mojega življenja.
V vsakem športu imamo vzpone in padce. Je bilo kdaj tako hudo, da ste želeli odnehati?
Seveda sem tudi sama imela veliko padcev, vendar res nikoli nisem pomislila da bi odnehala. Kljub težkim dnem sem vedno rada sedla na kolo in odšla na trening.
V enem izmed intervjujev sem prebrala, da se boste sedaj posvetili šolanju oz. dokončanju doktorata. Imate v načrtu še kakšne druge izzive?
Trenutno se povsem posvečam doktorski disertaciji, in o drugih izzivih še ne razmišljam.
Kako vidite kolesarstvo v domačem okolju? Imamo kar nekaj gorskih kolesarskih poti, trenutno pa se v občini Ajdovščina vlaga tudi v varnost cestnih kolesarjev z izgradnjo kolesarskih poti. Kje so po vašem mnenju še možnosti za izboljšave?
Menim, da je kolesarstvo v naši občini v razvoju. Predvsem je opaziti razvoj gorskega kolesarstva, na kar kažejo vsi uspehi kolesarskega kluba Črn trn, kot tudi sama gradnja gorskih kolesarskih poti in kompleksov. Tudi izgradnja kolesarskih poti za cestne kolesarje je zelo dobrodošla, zato upam, da bo v prihodnje opaziti tudi več mladih cestnih kolesarjev in obenem obuditev kakšne cestne ekipe, ki je v preteklosti že skrbela za cestni kolesarski podmladek v občini.
Kaj pa vaš pogled na Vipavsko dolino in kolesarski turizem?
Vedno sem poudarjala, da imam srečo da živim v Vipavski dolini, ker je kolesarjem zares naklonjena.
Praktično lahko kolesarimo celo leto, saj zime niso premrzle in je sneg pri nas prava redkost, mogoče nam nekaj težav dela le burja. Tudi teren Vipavske doline je odličen – imamo številne vzpone, kot tudi dolge ravnine, če se osredotočimo le na cestne kolesarje.
Prav tako pa je Vipavska dolina s številnimi gorskimi kolesarskimi potmi, ki jih je iz dneva v dan več, pravi raj tudi za gorske kolesarje. Mislim, da ima kolesarski turizem pri nas zelo velik potencial, ki upam da bo v prihodnje še bolje izkoriščen.
Ob zaključku kariere ste prejeli tudi posebno priznanje občine Ajdovščina. Kaj vam to pomeni?
To priznanje mi pomeni veliko. Vedno sem rada poudarjala, da prihajam iz Ajdovščine oz. Wajdušne in vedno sem bila ponosna ajdovka, zato mi še toliko več pomeni vsa podpora, ki sem jo bila deležna tekom kariere in ob njenem zaključku.
Kristina Birsa
