Sedmih sošolcev ni več med nami, prav tako ni več med nami naše razredničarke Majde Pelicon, ki se je trudila z našo matematiko in fiziko, pa še z marsičem drugim. Tudi njim so bile posvečene naše misli. Ampak dogodki, spomini so kar vreli, kot je zapisal Ciril Kosmač. Vsak od nas je želel povedati svoje dogodke, ki so se zarisali v zavest in v podzavest. Bili smo si enotni, da nam je bilo v OŠ Dobravlje lepo, da smo preživeli lepo otroštvo; da smo bili generacija, ki je dobivala šolsko malico po Rdečem križu. Čeprav je bila malica skoraj vsak dan enaka, smo je bili veseli.

Tudi našega dvodnevnega izleta na Pohorje smo se vsi spominjali. Potovali smo z vlakom do Maribora, potem z žičnico in peš. Bilo nam je zelo lepo. Spremljala nas je samo naša razredničarka.

Tudi v Planico smo potovali dva dni, kajti v Novi Gorici smo noč prebili na vlaku. Pot smo zjutraj nadaljevali v Planico.

Še bi lahko naštevala: lepe in manj lepe trenutke, ki smo si jih pripovedovali.

V veliko veselje nam je bilo, da sta se našega srečanja udeležila Drago Bratina, naš razrednik iz 6. razreda in naš ravnatelj, in Anton Bavčar, ki nas je s čopičem vodil v umetnost.

Srečanje je bilo toplo in prijetno. Ob slovesu smo sklenili, da ne bomo čakali pol stoletja, da se ponovno srečamo.

                                                                                                 Irena Šinkovec